
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
Antarktika
Značilne jedi · Slovenija
Potica, prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi, blejska kremna rezina, štruklji, žganci, jota, belokranjska pogača, teran in cviček. Spoznajte, od kod prihajajo slovenske dobrote in kako jih ponudimo.
Na fotografiji: Castelo de Predjama, Postojna
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kuhinja
Na majhnem ozemlju Slovenije se v kuhinji srečujejo vplivi Alp, Sredozemlja in Panonske nižine. Osnova vsakdanje prehrane je bilo vedno tisto, kar je dajala zemlja: ajda, koruza, fižol, krompir, kislo zelje in repa, svinjina, orehi in med. Številne jedi izvirajo iz kmečkih kuhinj in so sčasoma našle pot na praznično mizo. Več jih danes v Evropski uniji nosi znak zajamčene tradicionalne posebnosti.
Nekatere dobrote poznajo po vsej državi. Potica, zvito sladko pecivo z orehovim ali pehtranovim nadevom, je nepogrešljiva ob praznikih. Njena priprava je vpisana v slovenski register nesnovne kulturne dediščine. Štruklje, kuhane ali pečene zavitke iz nadevanega testa, pripravljajo v več deset sladkih in slanih različicah. Ajdovi žganci iz ajdove moke so bili dolgo vsakdanja hrana osrednjih in alpskih krajev.
Druge jedi so tesno povezane s posameznim krajem. Na severovzhodu je doma prekmurska gibanica, plastovita sladica s štirimi nadevi. V rudarski Idriji pripravljajo žlikrofe, majhne žepke iz testa s krompirjevim nadevom, h katerim ponudijo ovčjo omako bakalco. Na Bledu ob jezeru od leta 1953 izdelujejo kremne rezine iz listnatega testa z vaniljevo kremo in stepeno smetano. Na zahodu, blizu Krasa in Jadrana, v mrzlih mesecih kuhajo joto, gosto enolončnico iz fižola in kislega zelja. Na jugovzhodu obiskovalce pozdravijo z belokranjsko pogačo, okroglim kruhom s kumino in grobo soljo.
Vino ima svoje mesto v skoraj vseh slovenskih pokrajinah. Dve vini s priznanim tradicionalnim poimenovanjem sta še posebej povezani z zemljo, na kateri nastajata. Temni kraški teran pridelujejo iz refoška na rdeči zemlji, lahki dolenjski cviček pa iz rdečih in belih sort grozdja. Kot druge alkoholne pijače ju uživajte zmerno.
Na straneh posameznih dobrot spoznate njihov izvor po zapisih v virih, sestavine in načine postrežbe.
Število lokalnih okusov: 10

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Slovenija – predlagajte značilno jed, sladico ali pijačo, ki je še ni na seznamu. Pred vključitvijo preverimo vire.
Okusi držav
Izberite državo in spoznajte njene značilne jedi, sladice in pijače.
Odgovori na vaša vprašanja
Potica, pecivo iz zvitega kvašenega testa z nadevom, ki ga spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Najbolj priljubljen je orehov nadev, za najbolj značilno slovensko različico pa velja pehtranova potica. Na mizi je ob praznikih, zlasti ob božiču in veliki noči.
To so nadevani zvitki iz tankega testa, ki jih skuhajo v vodi ali na pari ali pa spečejo. Nadev je lahko sladek ali slan, na primer iz skute, pehtrana, orehov ali jabolk. Ponudijo jih kot glavno jed, prilogo ali sladico.
Priznano tradicionalno poimenovanje imata teran, rdeče vino iz refoška s kraške planote, in cviček z Dolenjskega, lahko vino iz rdečih in belih sort grozdja. Vino sicer pridelujejo v skoraj vseh slovenskih pokrajinah.
Prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi in belokranjska pogača imajo od leta 2010 znak zajamčene tradicionalne posebnosti. Slovenska potica ga je prejela leta 2021.
Več kot vodnik