
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Jugovzhodna Slovenija
Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.
Traditional drink of Jugovzhodna Slovenija
Druga imena: cviček PTP; dolenjski cviček
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Cviček — Jugovzhodna Slovenija, Slovenija
Cviček je doma na Dolenjskem, v gričevnati pokrajini na jugovzhodu Slovenije v okolici Novega mesta in Krške doline. Za razliko od večine vin ga po pravilih obvezno sestavljajo rdeče in bele sorte grozdja. Osnova je domača rdeča sorta žametovka. Pridružijo se ji modra frankinja ter bele sorte, kot sta kraljevina in laški rizling, pa tudi druge dovoljene sorte.
Vino je svetlo rdeče, skoraj rubinasto, lahko, sveže in suho, z vonjem po drobnem rdečem sadju, denimo malinah. Predpisana vsebnost alkohola je nizka in domačini ga imajo za vsakdanje vino k domači hrani. Ime in način pridelave varuje oznaka PTP, priznano tradicionalno poimenovanje. Cviček se sme imenovati le vino iz dolenjskega vinorodnega okoliša.
Med vinogradi na gričih stojijo zidanice, kjer družine hranijo vino in sprejemajo prijatelje. Cviček postrežejo k narezkom, pogači iz sosednje Bele krajine in domačim mesnim jedem. Ker je alkoholna pijača, ga uživajte zmerno.
Jugovzhodna Slovenija
Vino iz vinorodnega okoliša Dolenjska v okolici Novega mesta, v statistični regiji jugovzhodna Slovenija.
Obvezna zvrst rdečih in belih sort grozdja. Osnovo sestavlja žametovka, dodajo pa še modro frankinjo, bele sorte, kot sta kraljevina in laški rizling, ter druge sorte, ki jih dovoljujejo pravila pridelave.
Postrežejo ga ohlajenega v vinskem kozarcu ob narezku, kruhu in domačih mesnih jedeh. Uživajte ga zmerno.
Vsakdanje dolenjsko vino, ki ga strežejo vse leto. V kleteh med vinorodnimi griči ga lahko pokusite tudi na degustacijah.
Odgovori na vaša vprašanja
Po pravilih je zvrst rdečih in belih sort grozdja, njegova osnova pa je žametovka. Vino je svetlo rdeče, lahko in sveže ter ima nizko vsebnost alkohola.
Z Dolenjskega, iz gričevnate pokrajine na jugovzhodu Slovenije v okolici Novega mesta in doline Krke. To ime sme nositi le vino, pridelano v tem vinorodnem okolišu.
Na Dolenjskem je to vsakdanje vino. Ponudijo ga ob narezku, kruhu in domačih mesnih jedeh.
Lokalni okusi – Slovenija

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Več kot vodnik