
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Slovenija
Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.
Traditional sweet of Slovenija
Druga imena: potica; orehova potica (de nozes); pehtranova potica (de estragão); povitica
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Slovenska potica — Slovenija
Potico pripravimo iz bogatega kvašenega testa z jajci, mlekom in maslom. Na prtu ga tanko razvaljamo, premažemo z nadevom in zvijemo. Zvitek položimo v potičnik, visok okrogel model s stožcem na sredini, zato ima pečena potica obliko obroča. V vsakem odrezanem kosu se pokaže značilna spirala testa in nadeva. Ime naj bi izviralo iz starejših besed, kot je povitica, za nekaj povitega.
Najbolj priljubljen je orehov nadev. V registru nesnovne kulturne dediščine Ministrstva za kulturo je kot najbolj značilna slovenska različica navedena pehtranova potica, med najstarejšimi pa medena. Poznamo tudi rozinovo, skutno, makovo in ocvirkovo potico. Viri omenjajo več deset različnih nadevov. Kadar nadevano testo spečejo v ravnih kosih namesto v okroglem modelu, mu pravijo štruklji.
Najstarejši znani recept najdemo v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689. Slovenska potica je od leta 2021 v Evropski uniji vpisana kot zajamčena tradicionalna posebnost, s čimer sta zaščitena recept in način priprave. Istega leta je bila priprava potice vpisana tudi v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.
Potico pečejo po vsej Sloveniji, skoraj vedno za praznike. Ne manjka na božični mizi in v velikonočni košari, postrežejo jo tudi ob porokah in krstih. Številne družine hranijo svoj lončeni potičnik in recept, ki se prenaša iz roda v rod.
Slovenija
Praznično pecivo, ki ga pripravljajo po vsej državi. Priprava je vpisana v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.
Testo pripravijo iz pšenične moke, kvasa, mleka, jajc, masla, sladkorja in soli. Najpogostejši nadev so mleti orehi s sladkorjem, medom, mlekom ali smetano. Med tradicionalne nadeve sodijo tudi pehtran s skuto, rozine, med in mak.
Ponudijo jo narezano na rezine pri sobni temperaturi, kot sladico ali ob kavi. Na praznično mizo navadno postavijo celo in jo narežejo tik pred postrežbo.
Praznična sladica za božič in veliko noč, poroke, krste in druga družinska praznovanja.
Odgovori na vaša vprašanja
Najbolj priljubljen je orehov. Pehtranov velja za najbolj značilnega za Slovenijo, medena potica pa za eno najstarejših. Tradicionalne so tudi rozinova, skutna in makova potica.
Ob praznikih. Ne manjka na božični mizi in v velikonočni košari, pogosto jo ponudijo tudi na porokah, krstih in drugih družinskih praznovanjih.
Da. Slovenska potica ima od leta 2021 evropski znak zajamčene tradicionalne posebnosti, ki ščiti recept in način priprave.
Lokalni okusi – Slovenija

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Več kot vodnik