
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Obalno-kraška
Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.
Traditional dish of Obalno-kraška
Druga imena: kraška jota (jota do Carste); jota s kislim zeljem; jota s kislo repo
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Jota — Obalno-kraška, Slovenija
Jota je gosta, krepka jed na žlico. Osnovo sestavljajo kuhan fižol, krompir in kislo zelje ali kisla repa. Kuhajo jih z lovorjem in česnom, jed pa na koncu zgostijo s prežganjem. Značilno dimljeno aromo ji da prekajena svinjina, denimo rebrca, slanina ali klobasa. Po številnih receptih fižol, krompir in zelje sprva kuhajo ločeno in jih združijo šele na koncu. Kdor kuha joto, pogosto pravi, da je naslednji dan še boljša.
Jota je doma v zahodni Sloveniji, na Krasu, ob obali, na Goriškem in v dolini Soče. Po imenu je sorodna furlanski joti na italijanski strani meje. Po navedbah virov naj bi jed od tam prišla tudi v kraje vzhodneje. V kraško joto sodita kislo zelje in krompir, drugod, denimo v Posočju, pa jo pogosto pripravljajo s kislo repo.
Jota je jed za hladne mesece, ko sta jesensko zelje in repa že skisana. Na kraških kulinaričnih prireditvah jo najdete ob pršutu in teranu, v domačih gostilnah pa jo pogosto postrežejo kot prvo jed.
Obalno-kraška
Značilna enolončnica zahodne Slovenije. Kraška jota predstavlja Kras v obalno-kraški statistični regiji.
Fižol, krompir, kislo zelje ali kisla repa, prekajena svinjina (rebrca, slanina ali klobasa), česen, lovor, poper in prežganje iz moke in masti ali olja.
Postrežejo jo zelo vročo v globokem krožniku s kruhom. Meso ali klobaso včasih ponudijo posebej.
Jesenska in zimska jed, ki jo strežejo v restavracijah in domačih gostilnah zahodne Slovenije.
Odgovori na vaša vprašanja
Gosta enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajeno svinjino. V zahodni Sloveniji je to značilna jed na žlico za hladne mesece.
Kraško joto pripravijo s kislim zeljem in krompirjem. Drugod na zahodu Slovenije, denimo v dolini Soče, je pogosta jota s kislo repo. Skoraj vse različice vsebujejo prekajeno meso in fižol.
Predvsem jeseni in pozimi, ko sta zelje in repa iz jesenske letine že skisana.
Lokalni okusi – Slovenija

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Več kot vodnik