
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Idrija
Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.
Traditional dish of Idrija, Goriška
Druga imena: žlikrofi de Idrija; žlikrofi
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Idrijski žlikrofi — Idrija, Slovenija
Žlikrofi so majhni nadevani žepki iz testa, značilni za Idrijo. Mesto je pet stoletij živelo od rudnika živega srebra, katerega dediščina je danes na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Testo iz moke in jajc tanko razvaljajo in nanj položijo kroglice nadeva iz kuhanega krompirja, pražene čebule, masti ali prekajene slanine ter zelišč, kot sta majaron in drobnjak. Testo prepognejo in ga med kroglicami stisnejo. Na sredini vsakega žlikrofa naredijo vdolbinico, da dobi obliko klobučka.
Rudarske družine so vsakdanjo hrano dobivale z vrta, žlikrofe pa so prihranile za posebne dni. Najstarejši pisni vir o njih je iz leta 1936. Tradicionalno jim družbo dela bakalca, omaka iz ovčjega mesa in zelenjave. Danes jih ponudijo tudi s pečenko, jurčki ali preprosto z maslom in drobtinami.
Idrijski žlikrofi so leta 2010 kot prva slovenska jed prejeli evropski znak zajamčene tradicionalne posebnosti. Leta 2019 so bili vpisani še v slovenski register nesnovne kulturne dediščine. Pod tem imenom jih lahko prodajajo samo certificirani proizvajalci.
Avgusta v Idriji priredijo Praznik idrijskih žlikrofov. Certificirani proizvajalci pokažejo, kako jih izdelujejo, domači kuharji zanje ustvarijo nove omake, lovske družine pa tekmujejo v pripravi najboljše divjačinske bakalce. Tudi sicer so žlikrofi na jedilniku skoraj vsake idrijske gostilne.
Idrija , Goriška
Tradicionalna jed rudarske Idrije, ki ji vsako leto posvetijo Praznik idrijskih žlikrofov.
Za testo potrebujete pšenično moko, jajca, vodo in sol. Nadev sestavljajo kuhan krompir, pražena čebula, mast ali prekajena slanina, majaron, drobnjak, sol in poper. Za bakalco potrebujete ovčje meso, zelenjavo in začimbe.
Na kratko jih skuhajo v vodi in vroče postrežejo z bakalco, ki jo ponudijo ob žlikrofih ali prelijejo čeznje. Podajo se tudi k pečenki, gobam ali maslu z drobtinami.
Nekoč so jih rudarske družine pripravljale za posebne priložnosti. Danes jih strežejo vse leto, avgusta pa jim v Idriji posvetijo praznik.
Odgovori na vaša vprašanja
Majhni žepki iz testa v obliki klobučka z nadevom iz krompirja, čebule, slanine in zelišč. Značilni so za nekdanje rudarsko mesto Idrija.
Tradicionalno z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave. Ponudijo jih tudi s pečenko, gobami ali maslom z drobtinami.
Da. Avgusta v Idriji prirejajo Praznik idrijskih žlikrofov, na katerem sodelujejo certificirani proizvajalci, domači kuharji pripravljajo nove omake, lovske družine pa tekmujejo v pripravi divjačinske bakalce.
Lokalni okusi – Slovenija

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Več kot vodnik