
Slovenska potica
Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.
AntarktikaOkusi · Slovenija
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
Traditional dish of Slovenija
Druga imena: žganci de trigo-sarraceno; žganci
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Ajdovi žganci — Slovenija
Žganci sodijo med najstarejše in najpreprostejše slovenske jedi. Najbolj znani so ajdovi žganci iz ajdove moke. Pri enem načinu priprave vso moko naenkrat stresejo v vrelo slano vodo in pustijo, da se kuha v kupčku. Z ročajem kuhalnice vanj naredijo luknjo, da se skuha tudi sredica, na koncu pa maso z vilicami razdrobijo v grudice. Pri drugem načinu moko najprej na suho pražijo v železni posodi, da zadiši, in jo šele nato zalijejo z vrelo vodo. Ime žganci izvira iz glagola žgati.
Priprava se po pokrajinah razlikuje. Ponekod so žganci drobni in rahli, drugod, denimo na Štajerskem, pa mehkejšo maso mešajo do gladkega. Poznamo tudi koruzne in pšenične žgance, a prav ajdovi so najbolj povezani s slovenskim izročilom.
Žganci so bili stoletja osnovna vsakdanja jed. Jedli so jih za zajtrk ali kosilo in jih zvečer pogreli. Naravoslovec Balthasar Hacquet je v 18. stoletju zapisal, da jih na Gorenjskem postrežejo s kislim zeljem. Najpogosteje jih zabelijo z ocvirki in mastjo, jedo pa jih tudi z mlekom, kislim mlekom, juhami in enolončnicami, denimo z obaro, ali s kislim zeljem.
Danes ajdove žgance najdete na jedilnikih domačih gostiln in v planinskih kočah, pogosto ob enolončnici.
Slovenija
Tradicionalna jed osrednjih in alpskih predelov Slovenije, ki velja za narodno jed in je povezana z državo kot celoto.
Ajdova moka, voda in sol, za zabelo pa ocvirki, popraženi na masti. Pogoste priloge so mleko ali kislo mleko, kislo zelje, obara in mesna omaka.
Postrežejo jih vroče v skledi, zabeljene z ocvirki in mastjo. Za zajtrk jih jedo z mlekom, za kosilo pa ob enolončnici ali kislem zelju.
Vsakdanja jed, zlasti v hladnih mesecih. V gostilnah z domačo hrano jih strežejo vse leto.
Odgovori na vaša vprašanja
Iz ajdove moke, kuhane v slani vodi. Kuhano maso z vilicami razdrobijo v drobne grudice ter jo zabelijo z ocvirki in mastjo.
Za zajtrk z mlekom ali kislim mlekom, sicer pa s kislim zeljem, enolončnicami, kot je obara, ali mesnimi omakami.
Ime izhaja iz glagola žgati in se nanaša na stari način priprave: moko so najprej na suho prepražili in jo šele nato zalili z vodo.
Lokalni okusi – Slovenija

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Več kot vodnik