
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Slovenija
Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.
Traditional dish of Slovenija
Druga imena: štrukelj (singular); sirovi štruklji (de requeijão); pehtranovi štruklji (de estragão); kuhani štruklji; pečeni štruklji
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Štruklji — Slovenija
Za štruklje tanko razvaljamo ali razvlečemo testo, ga premažemo z nadevom in zvijemo. Testo je lahko vlečeno, kvašeno ali drugačno, odvisno od pokrajine. Zvitek skuhamo v vodi, pogosto zavit v prtič, ga soparimo ali spečemo v pečici. Nato ga narežemo na debelejše kose. Najbolj klasičen je skutni nadev, tradicionalni pa so tudi pehtranov, orehov, jabolčni in makov.
Prvi zapisani recept je iz leta 1589, ko je kuhar na dvoru v Gradcu zapisal postopek za kuhane pehtranove štruklje. Valentin Vodnik je recepte za štruklje uvrstil v prvo kuharsko knjigo v slovenščini iz leta 1799. Poznejše kuharice so dodajale nove različice. Ob koncu 19. stoletja jih je bilo več deset, v izdajah s konca 20. stoletja pa že blizu sto.
Nekoč so bili štruklji predvsem praznična jed. Pripravljali so jih ob cerkvenih praznikih in ob večjih kmečkih opravilih, denimo ob žetvi. Lahko so postna ali glavna jed, slani ali sladki, priloga k mesu ali dodatek k juhi. Vsaka pokrajina ima svoje različice. Na zahodu, denimo, v Kobaridu pripravljajo kobariške štruklje s sladkim orehovim nadevom.
Danes štruklje kot prilogo ali glavno jed dobite v gostilnah z domačo hrano po vsej državi. V lokalih, ki so se specializirali zanje, ponujajo sladke in slane različice drugo ob drugi.
Slovenija
Pripravljajo jih po vsej Sloveniji, vsaka pokrajina ima svoje različice.
Testo iz pšenične, včasih tudi ajdove moke, vode ali mleka, jajca in soli. Med tradicionalnimi nadevi so skuta z jajci in smetano, pehtran, orehi, jabolka in mak. Za zabelo uporabijo maslo s prepraženimi drobtinami.
Ponudijo jih vroče, narezane na debelejše rezine in zabeljene z maslom ter prepraženimi drobtinami. Slane postrežejo k mesu z omako ali juham, sladke pa kot sladico.
Nekdaj praznična jed in jed ob večjih kmečkih opravilih, danes pa jo vse leto pripravljajo v gostilnah in za nedeljska kosila.
Odgovori na vaša vprašanja
Zvitki iz tankega nadevanega testa, ki jih skuhajo v vodi ali na pari ali spečejo in nato narežejo na kose. Lahko so sladki ali slani.
Skutni. Med tradicionalne sodijo tudi pehtranov, orehov, jabolčni in makov. Vsaka pokrajina ima svoje različice.
Oboje. Slane ponudijo k mesu ali juham ali kot samostojno glavno jed, sladke pa postrežejo za sladico.
Lokalni okusi – Slovenija

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Več kot vodnik