
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Jugovzhodna Slovenija
Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.
Traditional dish of Jugovzhodna Slovenija
Druga imena: pogača da Bela krajina; pogača
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Belokranjska pogača — Jugovzhodna Slovenija, Slovenija
Belokranjska pogača je nizek okrogel kruh iz kvašenega testa s premerom približno 30 centimetrov. Pred peko testo premažejo z jajcem, ga posujejo s kumino in grobo soljo ter vanj zarežejo mrežo kvadratov. Skorja se zlato zapeče in rahlo zahrusta, sredica pa ostane mehka.
Bela krajina je zelena pokrajina vinogradov in brezovih gajev ob Kolpi na jugovzhodu Slovenije. Od konca srednjega veka do 16. stoletja so se vanjo z juga zatekali uskoki, ki so bežali pred osmanskim prodiranjem. Viri prihod te vrste kruha pripisujejo njim. Peka je sčasoma postala domač običaj, recept pa se je iz roda v rod le malo spremenil.
Po izročilu pogačo lomimo z rokami po zarezah in je nikoli ne režemo z nožem. Ponudimo jo še toplo, kmalu po peki. Tako v številnih belokranjskih domovih in gostilnah sprejmejo obiskovalce. Na pobudo domačinov in lokalnih društev je bila belokranjska pogača leta 2010 vpisana v evropski register zajamčenih tradicionalnih posebnosti.
Jugovzhodna Slovenija
Kruh iz Bele krajine na jugovzhodu države, ki spada v statistično regijo jugovzhodna Slovenija.
Pšenična moka, kvas, voda in sol. Za premaz in posip potrebujete stepeno jajce, kumino in grobo sol.
Ponudijo jo še toplo in jo lomijo z rokami po zarezah. Lahko je samostojna predjed ali spremljava k narezku, sirom in domačemu vinu.
V Beli krajini je to kruh za dobrodošlico in praznične priložnosti. V domačih gostilnah in restavracijah ga strežejo vse leto.
Odgovori na vaša vprašanja
To je okrogel nizek kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežast vzorec.
Tako narekuje belokranjsko izročilo. Pogačo postrežejo še toplo in jo z rokami lomijo po zarezah, ki so jih naredili pred peko.
Da. Od leta 2010 nosi evropski znak zajamčene tradicionalne posebnosti, ki ščiti tradicionalni recept.
Lokalni okusi – Slovenija

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Več kot vodnik