
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Bled
Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.
Traditional sweet of Bled, Gorenjska
Druga imena: kremšnita de Bled; blejska kremšnita; cremeschnitte de Bled
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Blejska kremna rezina — Bled, Slovenija
Kremna rezina ali kremšnita je sladica, na katero ob Bledu pomisli vsak obiskovalec. Postrežejo jo v visokih kvadratnih kosih. Na dnu je listnato testo, na njem debela plast jajčne kreme z vaniljo in plast stepene smetane, na vrhu pa tanek hrustljav list testa s sladkorjem v prahu. Sladica je rahla in jo je težko pojesti tako, da ohrani obliko.
Za blejsko različico poznamo tako avtorja kot leto nastanka. Leta 1953 je slaščičar Ištvan Lukačević, ki se je konec štiridesetih let z družino iz vojvodinske Sente preselil na Bled, vodil slaščičarno v hotelu ob jezeru. Izhajal je iz starega vojvodinskega recepta in polovico jajčne kreme nadomestil s stepeno smetano, da je bila sladica rahlejša. Kot pripovedujejo njegovi nasledniki, je testo sedemkrat prepognil in ga pred peko pustil počivati do naslednjega jutra.
Po enakem receptu jo pripravljajo še danes. Po ocenah Turizma Bled so od leta 1953 prodali več kot 15 milijonov rezin. Podobne sladice poznajo v več srednjeevropskih državah, toda na Bledu je kremna rezina ob jezeru, otoku in gradu postala eden od simbolov kraja.
Skoraj vsaka blejska slaščičarna in kavarna ponuja svojo kremšnito. Mnogi si jo po sprehodu ob obali privoščijo s pogledom na jezero.
Bled , Gorenjska
Blejska sladica, ki jo ob jezeru pripravljajo od leta 1953.
Masleno listnato testo, gosta vaniljeva krema iz jajc, mleka in sladkorja, stepena sladka smetana ter sladkor v prahu.
Postrežejo jo v kvadratnih kosih. Jeste jo z majhnimi vilicami in nožem, najpogosteje ob kavi pri mizi s pogledom na jezero.
Sladica za izlet ali popoldansko kavo, ki jo na Bledu strežejo vse leto.
Odgovori na vaša vprašanja
Kvadratna sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Pokriva jo tanek list testa, posut s sladkorjem.
Slaščičar Ištvan Lukačević leta 1953. Priredil je recept iz rodne Vojvodine in polovico jajčne kreme zamenjal s stepeno smetano.
Skoraj vse slaščičarne in kavarne v kraju ponujajo svojo različico, številne tudi s pogledom na jezero.
Lokalni okusi – Slovenija

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Več kot vodnik