
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Pomurska
Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Traditional sweet of Pomurska
Druga imena: gibanica de Prekmurje
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Prekmurska gibanica — Pomurska, Slovenija
Prekmurska gibanica je najbolj znana praznična sladica Prekmurja, ravninske pokrajine na severovzhodu ob mejah z Madžarsko in Avstrijo. Sestavijo jo v globokem pekaču. Na dno položijo krhko testo, nato pa tanke liste ročno vlečenega testa, vsakega prekritega z nadevom. Nadevi so vedno štirje: makov, skutni, orehov in jabolčni. Zaporedje ponovijo, zato se vsak okus pojavi dvakrat. Med plasti in po vrhu dodajo smetano in raztopljeno maščobo.
Ime povezujejo z narečno besedo güba, ki pomeni gubo in se nanaša na plasti. Prva znana pisna omemba je v besedilu duhovnika in pisatelja Jožefa Košiča iz leta 1828. Etnolog Vilko Novak je sladico in pripravo opisal v delu Ljudska prehrana v Prekmurju iz leta 1947. Leta 2006 so gibanico uvrstili na seznam jedi, ki predstavljajo kulinarično prepoznavnost Slovenije, leta 2010 pa je prejela evropski znak zajamčene tradicionalne posebnosti. Pod tem imenom jo lahko prodajajo le certificirani proizvajalci.
V Prekmurju gibanico pečejo predvsem za velike priložnosti – krste, poroke, župnijska proščenja in druga družinska srečanja. Potrjena specifikacija natančno določa sestavine in vrstni red plasti, recept pa je vpisan tudi v slovenski register nesnovne kulturne dediščine. Danes jo dobite v slaščičarnah in restavracijah po vsej Sloveniji, vendar ostaja simbol Prekmurja.
Pomurska
Sladica iz Prekmurja, pokrajine na severovzhodu Slovenije v pomurski statistični regiji.
Podlaga iz krhkega testa, vlečeno testo iz pšenične moke in sladkani nadevi iz mletega maka, sveže skute, mletih orehov in naribanih jabolk. Med plastmi in na vrhu so smetana, jajce in raztopljena maščoba.
Narežejo jo na visoke kvadratne kose, da se vidijo plasti. Ponudijo jo še toplo ali pri sobni temperaturi, kot sladico ali ob kavi.
Praznična sladica ob krstih, porokah, župnijskih praznikih in večjih družinskih srečanjih. Danes jo strežejo tudi vse leto.
Odgovori na vaša vprašanja
Štirje so: makov, skutni, orehov in jabolčni. Izmenjujejo se med tankimi listi testa nad krhko podlago. Zaporedje se ponovi, po vrhu pa dodajo smetano.
Iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije ob mejah z Madžarsko in Avstrijo. Prva znana pisna omemba je iz leta 1828.
Da. Od leta 2010 ima evropski znak zajamčene tradicionalne posebnosti. Pod imenom prekmurska gibanica jo smejo prodajati samo certificirani proizvajalci.
Lokalni okusi – Slovenija

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.
Več kot vodnik