
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Obalno-kraška
Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.
Traditional drink of Obalno-kraška
Druga imena: teran PTP; kraški teran (teran do Carste)
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Teran — Obalno-kraška, Slovenija
Teran je vino s kraške planote na jugozahodu Slovenije, med obalo in notranjostjo. Pridelujejo ga izključno iz sorte refošk na omejenem območju planote. Tu je na apnencu v tisočletjih nastala z železom bogata rdeča prst, imenovana jerina ali terra rossa. Pravila pridelave upoštevajo tudi kraško podnebje z burjo in tradicionalne načine vzgoje trte, med njimi kraški latnik.
Vino je izrazito temno rdeče, skoraj vijoličasto, z visoko kislino in vonjem po rdečem in gozdnem sadju. Ista sorta raste tudi v sosednjih krajih, vendar se vino zunaj kraške planote imenuje refošk. V Sloveniji je ime teran pridržano za kraško vino z oznako PTP, kar pomeni priznano tradicionalno poimenovanje. Na italijanski strani planote ima vino svojo označbo porekla.
Na Krasu teran postrežejo k domačemu pršutu, ovčjemu siru, joti in mesnim jedem. Številni družinski vinarji v kraških vaseh odpirajo kleti za oglede in pokušine. Kot druge alkoholne pijače tudi teran uživajte zmerno.
Obalno-kraška
Vino s kraške planote v obalno-kraški statistični regiji.
Grozdje sorte refošk, pridelano na značilni rdeči zemlji (terra rossa) kraške planote.
Ponudijo ga rahlo ohlajenega v kozarcu za rdeče vino, ob pršutu, siru, joti in kraških mesnih jedeh. Uživajte ga zmerno.
Na Krasu je na mizi skozi vse leto. V kleteh po kraških vaseh ga lahko tudi pokusite.
Odgovori na vaša vprašanja
Izključno iz refoška, ki raste na kraški planoti na tamkajšnji rdeči zemlji. Zunaj planote se vino iz iste sorte imenuje refošk.
PTP pomeni priznano tradicionalno poimenovanje. V Sloveniji je ime teran pridržano za vino, ki je na Krasu pridelano po predpisanih pravilih.
Na Krasu ga ponudijo ob domačem pršutu, ovčjem siru, joti in mesnih jedeh.
Lokalni okusi – Slovenija

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.
Več kot vodnik