
Jota
Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.
Antarktika
Regija · Mediteranska in Kraška Slovenija
Na 47 km obale obiščite Koper, Izolo, Piran, Portorož in Sečoveljske soline. V zaledju vas čakajo Škocjanske jame, Lipica in kamnite kraške vasi.
Na fotografiji: Vrata sv. Jurija v Piranu.
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
The região
Za konec tedna v obalno-kraški regiji lahko združite sprehod ob Tržaškem zalivu z izletom na Kras. Med Italijo in Hrvaško je približno 47 km slovenske obale. V starih jedrih Kopra, Izole in Pirana so se ohranile stavbe iz beneškega obdobja. Na dvojezičnem območju boste na krajevnih tablah ob slovenskih videli tudi italijanska imena.
Po ozkem piranskem polotoku se sprehodite do Tartinijevega trga, poimenovanega po v Piranu rojenem violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju. Z zvonika cerkve sv. Jurija se odpre razgled na mesto in morje. V Portorožu lahko dan preživite na plaži ali v termah, južneje pa v Krajinskem parku Sečoveljske soline spoznate tradicionalno pridelavo soli. V koprskem starem jedru si oglejte Pretorsko palačo, v Izoli pa ribiško pristanišče.
Kras je dal ime kraškemu površju v več jezikih. V Škocjanskih jamah, ki so na Unescovem seznamu od leta 1986, lahko z mostu pogledate globoko v podzemni kanjon Reke. V bližnji Lipici že od ustanovitve kobilarne leta 1580 redijo lipicance.
Po kraških vaseh boste prepoznali domači apnenec. V Štanjelu se med kamnitimi hišami na vzpetini povzpnite do gradu in vrta. V obzidani cerkvi Svete Trojice v Hrastovljah je med freskami iz leta 1490 tudi Mrtvaški ples. Na Krasu lahko poskusite še kraški pršut in teran iz grozdja sorte refošk.
Lokalni okusi – Slovenija

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.
Destinacije
Mesta

Koper, največje mesto na slovenski obali, je zrasel na nekdanjem otoku ob današnjem osrednjem slovenskem pristanišču. Ob Titovem trgu stojijo Pretorska palača, loža in stolnica z zvonikom. V bližini obiščite še Pokrajinski muzej Koper, v zaledju pa utrjeno cerkev v Hrastovljah.

Divača je manjši kraški kraj z železniškim vozliščem ob izvozu z avtoceste A1. Do Škocjanskih jam je približno 5 km. Od tu se lahko odpravite na ogled jam in na pot okoli udornic, blizu pa so tudi Lipica, Sežana in obala.

Izola je bila do začetka 19. stoletja otok med Koprom in Piranom. Iz ozkih mestnih ulic stopite naravnost na obrežje z ribiškim pristaniščem in ribjimi restavracijami. V Simonovem zalivu so ostanki rimskega pristanišča, ob mestu pa lahko kolesarite po trasi nekdanje železnice Parenzana.

Na ozkem polotoku v Tržaškem zalivu se je ohranilo staro mestno jedro z ovalnim Tartinijevim trgom, cerkvijo sv. Jurija z beneško zasnovanim zvonikom in obzidjem na vzpetini. Po dvojezičnem mestu, kjer je avtomobilski promet omejen, se najlepše sprehodite peš.

Portorož leži ob zalivu v piranski občini in ima dolgo zdraviliško tradicijo. Ob osrednji plaži se lahko sprehodite po promenadi, obiščete marino v Luciji in se na polotoku Seča ustavite med kamnitimi kipi Forma vive. Južno od tod se razprostirajo Sečoveljske soline.

Sežana ima okoli 6.000 prebivalcev in leži na Krasu, približno 17 km od Trsta, tik ob italijanski meji. Mestu je dala zagon južna železnica med Dunajem in Trstom, ki je sem pripeljala leta 1857. Le nekaj kilometrov je do Lipice in jame Vilenice. V mestu obiščite vrt ob vili Mirasasso, ki ga je v 19. stoletju uredila tržaška trgovska družina.

Štanjel v občini Komen je eno najstarejših kraških naselij. Za obzidjem iz 15. stoletja se po griču med kamnitimi hišami vijejo ozke ulice. Nad njimi izstopa zvonik cerkve sv. Danijela s kapo v obliki limone. Na gradu je umetnostna galerija, pod obzidjem pa Ferrarijev vrt, ki ga je zasnoval Maks Fabiani, štanjelski župan med obema vojnama.
Za kopanje izberite mesece od junija do septembra. Julija in avgusta sta morje in obala najbolj obiskana, maja, junija in septembra pa boste lažje našli topel dan z manj gneče. V Sečoveljskih solinah solinarska sezona običajno traja od pomladi do konca poletja. Škocjanske jame in Lipico lahko obiščete vse leto. Pozimi na Krasu včasih močno piha burja.
Iz Ljubljane vas do Kopra pripelje primorska avtocesta A1 mimo Postojne in Divače. Do Divače ali Kopra lahko potujete tudi z vlakom. Če želite v enem dnevu obiskati več obalnih krajev, lahko izkoristite pogoste avtobusne povezave med Koprom, Izolo, Portorožem in Piranom.
Odgovori na vaša vprašanja
V dveh dneh lahko obiščete Piran, Izolo in Koper, ki so le nekaj kilometrov narazen, ter se sprehodite po Sečoveljskih solinah. Tretji dan se lahko odpeljete na Kras. Do Škocjanskih jam, Lipice ali Štanjela je z obale manj kot ura vožnje.
V Portorožu je del plaže posut s peskom. Drugod, denimo v Piranu in Izoli, prevladujejo skalnate ali prodnate plaže ter betonske ploščadi s stopnicami v morje. V Strunjanu so pod klifi ohranjeni deli naravne obale.
V Škocjanskih jamah, ki so del Unescove svetovne dediščine, se z vodnikom peš podate nad podzemni kanjon Reke. V približno 30 km oddaljeni Postojnski jami del poti prevozite z vlakcem, nato pa si peš ogledate kapniške dvorane. Obe jami lahko obiščete v istem dnevu.
Med Koprom, Izolo, Portorožem in Piranom pogosto vozijo avtobusi, staro jedro Pirana pa je zaprto za avtomobile. Za kraške vasi, Lipico in vinske kleti, ki ležijo zunaj glavnih avtobusnih povezav, je avto priročen. Škocjanske jame so od železniške postaje v Divači oddaljene le nekaj kilometrov.
Več kot vodnik