
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Bovec
Bovški krafi so najbolj znana bovška sladica. Na sveti večer jih postrežejo z nadevom iz suhih hrušk, orehov in rozin. Kuhane krafe zabelijo s stopljenim maslom in praženimi drobtinami ter potresejo s cimetom.
Značilna sladica – Bovec, Goriška
Druga imena: buški krafi, bovški kref
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Bovški krafi — Bovec, Slovenija
V Bovcu jim pravijo buški krafi. Testo prepognejo čez nadev v obliki polmeseca in rob stisnejo tako, da spominja na petelinji greben. Krafe skuhajo v slanem kropu. Zanje je značilna bulja, nadev iz suhih tepk, ki jim domačini pravijo kloce. Tepka je stara domača sorta hrušk. Hruške skuhajo in pretlačijo, zgostijo z malo koruzne moke ter dodajo mlete orehe, rozine, sladkor in malo ruma. Ponekod v nadev vmešajo še prepraženo čebulo. Kuhane krafe zabelijo s stopljenim maslom in praženimi drobtinami ter potresejo s cimetom.
Vsaka hiša ima svoj recept tudi za testo. Nekateri ga poparijo, drugi pripravijo kvašeno ali krompirjevo testo. Suhe hruške sodijo v nadev po vsakem receptu. Nekoč so jih sušili v pečici štedilnika na drva ali v krušni peči.
Na sveti večer so domačini jedli krafe, preden so se odpravili k polnočnici. Pripravljali so jih tudi ob godovih in drugih praznikih. Priprava bovških krafov je od 21. oktobra 2014 vpisana v slovenski register nesnovne kulturne dediščine. Sorodne jedi poznajo tudi drugod, denimo kobariške štruklje in koroške nudlne.
Na Bovškem za praznike še vedno pripravljajo krafe doma. V Bovcu jih poiščite na jedilnikih gostiln, poskusite pa jih lahko tudi na kulturnih prireditvah v dolini.
Bovec, Goriška
V Bovcu za božič pripravljajo krafe z nadevom iz suhih tepk. Njihova priprava je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.
Za testo potrebujete pšenično moko in vodo. Po družinskem receptu je testo lahko poparjeno, kvašeno ali krompirjevo. V buljo gredo suhe tepke, koruzna moka, mleti orehi, rozine, sladkor in rum; ponekod dodajo še prepraženo čebulo. Za zabelo potrebujete stopljeno maslo in pražene drobtine, za posip pa cimet.
Krafe s penovko poberejo iz kropa, še vroče prelijejo s stopljenim maslom ter potresejo s praženimi drobtinami in cimetom. Ponudijo jih za sladico ali kot samostojno sladko jed.
Na sveti večer, ob godovih in drugih praznikih; med letom jih lahko poskusite v bovških gostilnah.
Odgovori na vaša vprašanja
Osnova nadeva so suhe tepke, hruške stare domače sorte. Skuhajo jih, pretlačijo in jim primešajo mlete orehe, rozine, sladkor in malo ruma. Recepti se od hiše do hiše razlikujejo, suhe hruške pa sodijo v vsak nadev.
Po tradiciji jih jedo na sveti večer pred polnočnico in ob drugih praznikih. Med letom jih najdete tudi na jedilnikih bovških gostiln.
Ne. Skuhajo jih v slanem kropu, zabelijo s stopljenim maslom in praženimi drobtinami ter potresejo s cimetom.
Lokalni okusi – iz Slovenije

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.

Za tolminsko friko v ponvi zapečejo krompir in nariban trdi sir, da se naredi skorjica. Ponekod dodajo jajca ali slanino. Nekdanjo jed pastirjev in gozdarjev iz Posočja lahko v Tolminu poskusite tudi na FrikaFestu.

V Vipavski dolini so gospodinje ob trgatvi za trgače kuhale šelinko, gosto mineštro iz zelene in krompirja. Pogosto se v njej kuha tudi svinjski parkelj. Na krožniku z njo prelijejo koruzno polento.
Več kot vodnik