
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Tolmin
Za tolminsko friko v ponvi zapečejo krompir in nariban trdi sir, da se naredi skorjica. Ponekod dodajo jajca ali slanino. Nekdanjo jed pastirjev in gozdarjev iz Posočja lahko v Tolminu poskusite tudi na FrikaFestu.
Značilna jed – Tolmin, Goriška
Druga imena: t'minska frika, tolminska frika
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Frika — Tolmin, Slovenija
Za friko potrebujete ponev in le nekaj sestavin. Na Tolminskem krompir narežejo na tanke lističe in ga popečejo na masti ali slanini. Dodajo nariban ali na kocke narezan trdi sir. Ko se sir stopi in poveže s krompirjem, frika pa se spodaj zlato zapeče, jo v enem kosu obrnejo kot debelo omleto in zapečejo še na drugi strani. Recepti se razlikujejo od vasi do vasi, pa tudi od kuharja do kuharja. Nekateri uporabijo le sir in jajca, drugi sir in krompir ali vse troje. Ponekod dodajo čebulo, salamo ali klobaso.
Friko so si med delom pripravljali pastirji na planinah in gozdarji v Posočju. Tako so porabili koščke starega trdega sira, ki se je v ponvi lepo stopil, jed pa jih je v hladnih dneh nasitila. Etnolog Janez Bogataj friko povezuje s fricom iz sosednje Karnije in Nadiških dolin v Furlaniji. Od tam naj bi se jed razširila na avstrijsko Koroško in v Posočje. Omenja tudi recept za sir v ponvi, ki ga je sredi 15. stoletja zapisal kuharski mojster Martino.
Najpogosteje uporabijo tolminc, trdi sir iz kravjega mleka. Tolminc ima od leta 2012 v Evropski uniji zaščiteno označbo porekla. Po ugotovitvah etnologov je frika v zadnjih petdesetih letih iz vsakdanje jedi prerasla v enega od simbolov Tolmina. Danes jo strežejo v gostilnah in na praznovanjih.
Oktobra v Tolminu ob kmečkem prazniku prirejajo FrikaFest, posvečen friki in sirom iz Posočja. Na osrednjem trgu lahko spremljate tekmovanje v pripravi frike ter poskusite sire lokalnih pridelovalcev.
Tolmin, Goriška
Friko so si v Posočju pripravljali pastirji in gozdarji. V Tolminu ji vsako leto oktobra posvetijo FrikaFest.
Nariban ali na kocke narezan trdi sir, najpogosteje tolminc, na tanke lističe narezan krompir, mast ali slanina in sol; po domačem receptu še jajca, čebula, salama ali klobasa.
Friko postrežejo vročo, naravnost iz ponve, in jo razrežejo na kose. Pogosto ji dodajo polento in sezonsko solato, ki se s svežino poda k siru.
V Posočju friko pripravljajo za vsakdanji obed, danes pa tudi ob praznikih. Oktobra jo lahko poskusite na FrikaFestu v Tolminu.
Odgovori na vaša vprašanja
Običajno uporabijo tolminc, trdi kravji sir iz Posočja z zaščiteno označbo porekla. Nekoč so za friko porabili koščke starega trdega sira.
Odvisno od hišnega recepta. V Posočju pripravljajo friko iz sira in krompirja, iz sira in jajc ali iz vseh treh sestavin. Najpogostejša je različica s sirom in krompirjem.
V Tolminu ga prirejajo oktobra ob kmečkem prazniku. Letošnji datum preverite na turistični spletni strani Doline Soče.
Lokalni okusi – iz Slovenije

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Bovški krafi so najbolj znana bovška sladica. Na sveti večer jih postrežejo z nadevom iz suhih hrušk, orehov in rozin. Kuhane krafe zabelijo s stopljenim maslom in praženimi drobtinami ter potresejo s cimetom.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.

V Vipavski dolini so gospodinje ob trgatvi za trgače kuhale šelinko, gosto mineštro iz zelene in krompirja. Pogosto se v njej kuha tudi svinjski parkelj. Na krožniku z njo prelijejo koruzno polento.
Več kot vodnik