
Ajdovi žganci
Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.
AntarktikaOkusi · Vipava
V Vipavski dolini so gospodinje ob trgatvi za trgače kuhale šelinko, gosto mineštro iz zelene in krompirja. Pogosto se v njej kuha tudi svinjski parkelj. Na krožniku z njo prelijejo koruzno polento.
Značilna jed – Vipava, Goriška
Druga imena: šelinka s polento, vipavska šelinka
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Kliknite fotografijo za povečavo.
Šelinka — Vipava, Slovenija
Šelinka je vipavska mineštra iz zelene in krompirja. V lonec gredo na kocke narezan gomolj zelene in njeni sesekljani listi. Skupaj s krompirjem in korenjem jih kuhajo v slani vodi, dokler se mineštra ne zgosti. V marsikateri hiši v lonec dodajo še svinjski parkelj za polnejši okus in gostejšo juho. Drugo zelenjavo in začimbe izberejo glede na to, kaj imajo doma.
V Vipavski dolini šelinko postrežejo tako, da jo prelijejo čez koruzno polento ali pa kos polente položijo zraven. Polenta je na Vipavsko prišla iz Furlanije in je bila stoletja osnovna jed v zgornji Vipavski dolini. Šelinka sodi med domače mineštre, tako kot jota in fižolova mineštra.
Po podatkih Občine Vipava so gospodinje šelinko kuhale ob trgatvi, ko je bilo treba nahraniti veliko ljudi, ki so delali v vinogradih. V dolini jo še vedno kuhajo doma, poskusite pa jo lahko tudi v nekaterih vipavskih gostilnah.
Vipava , Goriška
V Vipavski dolini so za trgače kuhali šelinko iz zelene in krompirja. Zraven postrežejo polento.
Gomolj in listi zelene, krompir, korenje in sol; pogosto še svež, neprekajen svinjski parkelj; druga zelenjava in začimbe po domačem receptu. Zraven ponudijo koruzno polento.
Še vročo šelinko v globokem krožniku prelijejo čez polento ali pa kos polente ponudijo zraven.
Šelinko so kuhali za trgače ob koncu poletja in jeseni; danes jo v Vipavski dolini kot domačo jed pripravljajo predvsem v hladnih mesecih.
Odgovori na vaša vprašanja
Šelinka je gosta vipavska mineštra iz zelene in krompirja. Pogosto se v njej kuha tudi svinjski parkelj. Postrežejo jo prelito čez koruzno polento.
Po podatkih Občine Vipava so gospodinje ob trgatvi kuhale šelinko za vse, ki so delali v vinogradih.
S koruzno polento. Mineštro prelijejo čez polento ali pa kos polente ponudijo zraven.
Lokalni okusi – iz Slovenije

Ajdovo moko skuhajo v vodi, z vilicami razdrobijo v grudice in zabelijo z ocvirki. Žganci so bili dolgo vsakdanja hrana v osrednji Sloveniji in alpskih krajih, danes pa veljajo za slovensko narodno jed.

Praznično slovensko pecivo iz kvašenega testa. Testo tanko razvaljajo, namažejo z nadevom, zvijejo in spečejo v okroglem modelu z odprtino na sredini. Med nadevi so orehi, pehtran, rozine in med.

Zvitki iz tankega testa z nadevom, kuhani v vodi ali na pari ali pa pečeni v pečici. Poznajo jih po vsej Sloveniji, v sladkih in slanih različicah s skuto, pehtranom, orehi, jabolki in številnimi drugimi nadevi.

Kvadratna blejska sladica s podlago iz listnatega testa, visoko plastjo vaniljeve kreme in plastjo stepene smetane. Na vrhu je tanek list testa, posut s sladkorjem. Ob jezeru jo pripravljajo od leta 1953.

Bovški krafi so najbolj znana bovška sladica. Na sveti večer jih postrežejo z nadevom iz suhih hrušk, orehov in rozin. Kuhane krafe zabelijo s stopljenim maslom in praženimi drobtinami ter potresejo s cimetom.

Majhni žepki iz testa v obliki klobučka s krompirjevim nadevom, čebulo, slanino in zelišči iz nekdanjega rudarskega mesta Idrija. Tradicionalno jih ponudijo z bakalco, omako iz ovčjega mesa in zelenjave.

Nizek okrogel kruh iz Bele krajine na jugovzhodu Slovenije. Premazan je z jajcem, posut s kumino in grobo soljo ter zarezan v mrežo. Postrežejo ga še toplega in ga lomijo z rokami, nikoli ne režejo z nožem.

Lahko vino z izrazito kislino in nizko vsebnostjo alkohola z Dolenjskega na jugovzhodu Slovenije. Po pravilih ga obvezno pridelujejo iz rdečih in belih sort grozdja. Nosi priznano tradicionalno poimenovanje PTP in je na Dolenjskem vsakdanje vino.

Gosta primorska enolončnica iz fižola, krompirja in kislega zelja ali kisle repe, kuhana s prekajenim svinjskim mesom. Značilna je za zahodno Slovenijo. Najbolj znana je kraška jota s kislim zeljem in krompirjem.

Temno rdeče vino z izrazito kislino s kraške planote. Pridelujejo ga izključno iz refoška, ki raste na značilni kraški rdeči zemlji. V Sloveniji ima priznano tradicionalno poimenovanje PTP. Podaja se h kraškemu pršutu in domačim jedem.

Plastovita sladica iz Prekmurja na severovzhodu Slovenije. Na krhki podlagi se med listi vlečenega testa zvrstijo štirje nadevi – mak, skuta, orehi in jabolka. Po vrhu je prelita s smetano.

Za tolminsko friko v ponvi zapečejo krompir in nariban trdi sir, da se naredi skorjica. Ponekod dodajo jajca ali slanino. Nekdanjo jed pastirjev in gozdarjev iz Posočja lahko v Tolminu poskusite tudi na FrikaFestu.
Več kot vodnik