Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.

Antarktika

Podnebje Antarktike

Zakaj je Antarktika najhladnejša, najbolj suha in najbolj vetrovna celina na Zemlji? Spoznajte vreme na planoti in Antarktičnem polotoku ter potek kratkega poletja in dolge zime.

Delite: WhatsApp

Zakaj je tako mrzlo

Sonce nizko nad obzorjem od strani osvetljuje sneg na Antarktični planoti.
Sonce nizko nad obzorjem od strani osvetljuje sneg na Antarktični planoti.

Za antarktični mraz so trije razlogi. Prvi je zemljepisna širina. Blizu tečaja je Sonce celo poleti nizko na nebu, zato se njegova svetloba razporedi po večji površini. Pozimi izgine za več tednov ali mesecev.

Drugi razlog je nadmorska višina. Velik del planote leži nad 3.000 m, temperatura pa z višino pada. Tretji razlog je led sam. Bel sneg odbije večino vpadle svetlobe nazaj v vesolje.

Južni ocean in antarktični cirkumpolarni tok pomagata celino ločevati od toplejšega zraka in vode na severu. Južni tečaj je zato veliko hladnejši od severnega, ki leži na zaledenelem oceanu blizu morske gladine.

Rekordno nizke temperature

Z ledom prekrita postaja Vostok visoko na planoti Vzhodne Antarktike.
Z ledom prekrita postaja Vostok visoko na planoti Vzhodne Antarktike.

Najnižjo temperaturo zraka, ki so jo s termometrom izmerili pri Zemljinem površju, so zabeležili na postaji Vostok. Dne 21. julija 1983 je bilo tam −89,2 °C. Svetovna meteorološka organizacija to vrednost priznava kot uradni svetovni rekord.

Sateliti kažejo, da je na planoti lahko še hladneje. V raziskavi iz leta 2018 pod vodstvom centra NSIDC so našli približno 100 krajev, kjer je temperatura na površini snega dosegla okoli −98 °C. Gre za manjše kotanje nad 3.800 m med ledenima kupolama A in F. Meritev velja za sneg, zato ne šteje za uradni rekord temperature zraka. Tik nad njim naj bi imel zrak okoli −94 °C.

Povprečna letna temperatura na postaji Vostok je okoli −55 °C, na južnem tečaju pa okoli −49 °C. Ob obali je letno povprečje navadno med −10 °C in −20 °C.

Rekordno visoke temperature

Postaja Esperanza na konici Antarktičnega polotoka. Poleti so okoliške skale brez snega.
Postaja Esperanza na konici Antarktičnega polotoka. Poleti so okoliške skale brez snega.

Na celini in bližnjih otokih je rekord 18,3 °C. Izmerili so ga 6. februarja 2020 na argentinski postaji Esperanza na konici Antarktičnega polotoka. Za celotno območje južno od 60° južne širine je rekord 19,8 °C. Izmerili so ga 30. januarja 1982 na otoku Signy v Južnih Orkneyjskih otokih.

Takšne temperature prinese fen. Zrak se vzpenja čez gore na polotoku, pri tem izgublja vlago in se na drugi strani spušča suh in toplejši. V nekaj urah se lahko temperatura dvigne za več stopinj.

V notranjosti je tudi toplota relativna. Najvišja temperatura, izmerjena na južnem tečaju, je −12,3 °C. Zabeležili so jo 25. decembra 2011.

Najbolj suha celina

Veter raznaša droben, suh, skoraj prahu podoben sneg po trdi ledeni površini.
Veter raznaša droben, suh, skoraj prahu podoben sneg po trdi ledeni površini.

Antarktika je puščava, čeprav hrani večino sladke vode na Zemlji. Zelo mrzel zrak lahko vsebuje le malo vodne pare, zato v notranjosti skoraj nikoli ne dežuje ali sneži. Če bi stopili sneg, ki na planoti zapade v celem letu, bi ga namerili za manj kot 5 cm dežja. Na južnem tečaju znaša ta količina okoli 6 do 8 cm.

Po podatkih ustanove British Antarctic Survey na celini v povprečju zapade za približno 15 cm dežja snega na leto. Na obali je padavin več. Največ jih prejme Antarktični polotok, kjer pogosto sneži, poleti pa tudi dežuje.

V notranjosti sneg pogosto sploh ne prileti iz oblakov. Nastaja v jasnem zraku v obliki drobnih kristalov, ki se lesketajo v sončni svetlobi. Pojav imenujemo diamantni prah.

Katabatski veter

Močan veter tik nad tlemi žene sneg vzdolž antarktične obale.
Močan veter tik nad tlemi žene sneg vzdolž antarktične obale.

Zrak se ob stiku z ledom na planoti ohladi, postane gostejši in se po pobočju ledenega pokrova spušča proti obali. Tako nastane katabatski veter. Kjer se steka v doline in zalive, lahko doseže orkansko hitrost.

Najbolj vetroven kraj ob morski gladini je rt Denison v zalivu Commonwealth na Vzhodni Antarktiki. Letno povprečje največjih dnevnih hitrosti vetra znaša 71 km/h, sunki pa presegajo 200 km/h. Odprava Douglasa Mawsona, ki je tam bivala v letih 1912–1913, je kraj poimenovala dom snežnega viharja.

Na vrhu planote, daleč od pobočij, je veter veliko šibkejši. Na kupoli C, kjer stoji postaja Concordia, je njegova povprečna zimska hitrost okoli 10 km/h.

McMurdove suhe doline

Rjave skale brez ledu v McMurdovih suhih dolinah med zasneženimi gorami.
Rjave skale brez ledu v McMurdovih suhih dolinah med zasneženimi gorami.

McMurdove suhe doline v Viktorijini deželi blizu Rossovega morja so največje območje brez ledu na Antarktiki. Merijo okoli 4.800 km². Gore naokoli zadržujejo ledenike, katabatski veter pa suši še tisto malo snega, ki zapade.

V letu dni zapade toliko snega, da bi ga stopljenega namerili za približno 5 cm vode. Povprečna letna temperatura zraka na dnu dolin je med −15 °C in −30 °C. Poleti se giblje okoli 0 °C, kar zadostuje, da se led na ledenikih tali in nastanejo potoki, ki tečejo nekaj tednov na leto.

Jezera so vse leto prekrita z ledom, nekatera so zelo slana. Tu so tudi Krvavi slapovi, kjer iz Taylorjevega ledenika priteka voda, bogata z železom, ki v stiku z zrakom pordeči. Ker doline spominjajo na površje Marsa, v njih preizkušajo opremo za vesoljske odprave.

Podnebje planote in Antarktičnega polotoka

Poletje na Antarktičnem polotoku. Nad gorami visijo nizki oblaki, morje je brez ledu.
Poletje na Antarktičnem polotoku. Nad gorami visijo nizki oblaki, morje je brez ledu.

Najostrejše podnebje ima planota Vzhodne Antarktike. Zrak je zelo suh, nebo pogosto jasno, temperature pa so pozimi pod −60 °C in poleti okoli −30 °C. Zaradi nizkega zračnega tlaka telo občuti nadmorsko višino, kot da bi bila še večja.

Ob obali je manj mrzlo in več oblačnosti, pogosti so močni vetrovi in snežni viharji. Na polotoku, ki leži bolj severno in ga obdaja morje, je podnebje najmilejše. Poleti je navadno od 0 °C do nekaj stopinj nad ničlo, pozimi pa je mesečno povprečje večinoma med −5 °C in −15 °C.

V drugi polovici 20. stoletja je bil polotok med območji južne poloble, ki so se najbolj segrela. Na postaji Faraday, danes Vernadsky, je povprečna letna temperatura v 50 letih narasla za približno 3 °C. Več o tem segrevanju in njegovih posledicah boste našli na strani o Antarktiki in Zemljinem podnebju.

Letni časi

Raziskovalna postaja z razsvetljenimi okni v temi polarne zime.
Raziskovalna postaja z razsvetljenimi okni v temi polarne zime.

Antarktično leto sestavljata kratko poletje in dolga zima. Poletje traja od decembra do februarja. Takrat na velikem delu celine sonce sije ves dan. Oktober, november in marec so prehodni meseci.

Zima traja od aprila do septembra. V notranjosti jeseni temperatura hitro pade in nato vse do vrnitve Sonca ostaja skoraj enaka. Ker noben mesec ne izstopa kot najhladnejši, meteorologi govorijo o zimi brez temperaturnega jedra.

Skoraj vse terenske raziskave, prihod ljudi in dostava zalog potekajo poleti. Pozimi tema, mraz in morski led večino postaj za več mesecev odrežejo od sveta. Stran o svetlobi in nebu nad Antarktiko opisuje spreminjanje svetlobe med letom. Zakaj se letni časi sploh menjavajo, lahko preberete na strani o letnih časih v sklopu Zemlja in turizem.

Pogosta vprašanja

Kateri kraj na Zemlji je najhladnejši?

Planota Vzhodne Antarktike. Uradni rekord temperature zraka je −89,2 °C, izmerjen leta 1983 na postaji Vostok. Sateliti so med kupolama A in F mestoma izmerili temperaturo snega okoli −98 °C.

Kolikšna je povprečna temperatura na Antarktiki?

Odvisna je od kraja. Letno povprečje je na postaji Vostok okoli −55 °C, na južnem tečaju okoli −49 °C, na večjem delu obale pa med −10 °C in −20 °C.

Katero najvišjo temperaturo so izmerili na Antarktiki?

Na postaji Esperanza na Antarktičnem polotoku so 6. februarja 2020 izmerili 18,3 °C. Na celotnem območju južno od 60° južne širine pa drži rekord otok Signy, kjer so leta 1982 izmerili 19,8 °C.

Zakaj je Antarktika puščava?

Zelo mrzel zrak vsebuje malo vlage, zato v notranjosti skoraj nikoli ne sneži. Na planoti v celem letu zapade manj snega, kot bi ga stopljenega namerili v 5 cm dežja.

Ali na Antarktiki dežuje?

V notranjosti ne. Na Antarktičnem polotoku in ponekod ob obali lahko dežuje poleti, ko se temperatura dvigne nad 0 °C.

Kaj je katabatski veter?

To je hladen, gost zrak s planote, ki se po pobočju ledenega pokrova spušča proti obali. V dolinah in zalivih se okrepi.

Kateri kraj na svetu je najbolj vetroven?

Ob morski gladini je to rt Denison v zalivu Commonwealth na Antarktiki. Letno povprečje največjih dnevnih hitrosti vetra je 71 km/h, sunki pa presegajo 200 km/h.

Kaj so McMurdove suhe doline?

To je največje območje brez ledu na Antarktiki. Leži v Viktorijini deželi in meri okoli 4.800 km². Skoraj nikoli ne sneži, pokrajino pa sestavljajo skale, pesek in zamrznjena jezera.

Kdaj je na Antarktiki poletje?

Od decembra do februarja. Oktober, november in marec so prehodni meseci, zima pa traja od aprila do septembra.

Zakaj je južni tečaj hladnejši od severnega?

Južni tečaj leži na visoki, z ledom pokriti celini na nadmorski višini 2.835 m. Severni tečaj pa je na zamrznjenem oceanu blizu morske gladine, kjer ocean zadrži več toplote.