Z vodnikom po Antonijevem rovu
Odhod: Šelštev, vhodna stavba rudnika v središču Idrije Peš z vodnikom Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne ali popoldne lahko; v rovih je hladno in vlažno
Skozi Antonijev rov, izkopan leta 1500, se spustite v najstarejši del idrijskega rudnika. Velja za enega najstarejših ohranjenih rudniških vhodov v Evropi. Rudnik je deloval okoli 500 let, bil je drugi največji rudnik živega srebra na svetu in je skupaj z Almadénom vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Po izročilu se je vse začelo leta 1490, ko je škafar v potoku namakal škaf in v njem opazil kapljice težke, bleščeče kovine. Ogled začnete v Šelštvi. Vodnik vam v podprtih rovih pokaže žile rdeče cinabaritne rude, kapljice živega srebra v kamnini in podzemno kapelo Svete Trojice iz 18. stoletja. Ob starih in novejših načinih odkopavanja rude spoznate tudi 240 milijonov let geološke zgodovine. V rudarskih pripovedih po rovih nagaja škrat Perkmandlc, po katerem se imenuje družinski lov za zakladom v slovenščini. V rovih je vse leto okoli 13 °C.
Kraji na poti: Antonijev rov, Šelštev, Kapela Svete Trojice.
Vključuje: Na vodenem ogledu dobite zaščitno obleko in čelado. Vstopnino plačate posebej; na voljo je tudi skupna vstopnica za rov in Topilnico Hg.
Nasvet: Urnik vodenih ogledov se spreminja po mesecih. Od decembra do februarja so ogledi ob sobotah, nedeljah in praznikih, julija in avgusta pa večkrat na dan. Preverite uro in rezervirajte termin. Oblecite se toplo in obujte zaprte čevlje. Otrokom, mlajšim od treh let, in psom vstop ni dovoljen.
Najboljši čas za obisk: Od marca do novembra so ogledi vsak dan; pozimi le ob koncih tedna in praznikih.
Topilnica Hg: od rude do živega srebra
Odhod: Približno 1.500 m od Antonijevega rova Peš ali z avtom; samostojen ali voden ogled približno uro in četrt Dopoldne ali popoldne lahko; dostop brez ovir
V Topilnici Hg obiščete nekdanji rudniški obrat, kjer so iz rude pridobivali živo srebro. Tehnika se je v petih stoletjih spreminjala, od žganja rude v kopah z ogljem v 16. stoletju do rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995. Sledite poti rude od končne postaje tovorne žičnice mimo separacije, drobilnice, transportnega traku in silosa do rotacijske peči. Ohranjena je tudi dimna komora z dimovodi in dimnikom. Peč velja za največjo te vrste na svetu, namenjeno pridobivanju živega srebra. Na interaktivni razstavi v centru za obiskovalce boste s poskusi, animacijami, posnetki in napravami na živo srebro spoznali lastnosti edine kovine, ki je pri sobni temperaturi tekoča. Razstava predstavi njene nevarnosti in uporabo v znanosti, tehniki, industriji, zdravstvu in vsakdanjem življenju od prazgodovine naprej. V petstoletni zgodovini rudnika so z živim srebrom iz idrijskih peči napolnili več kot tri milijone jeklenk. Če ste v Antonijevem rovu že videli, kako so kopali rudo, boste v topilnici spoznali še njeno pot do kapljice kovine.
Kraji na poti: Topilnica Hg, Rotacijska peč.
Vključuje: Vstopnino plačate posebej, lahko pa izberete skupno vstopnico z Antonijevim rovom. Obisk je primeren za vse starosti, dovoljeni so tudi psi.
Nasvet: Od junija do oktobra je razstava odprta vsak dan. Od novembra do marca jo lahko ob sobotah, nedeljah in praznikih obiščete v rednem odpiralnem času, med tednom pa po predhodnem dogovoru. Preverite urnik za izbrani mesec.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; ogled je primeren tudi za deževen dan.
Pet stoletij rudarstva na gradu Gewerkenegg
Odhod: Središče Idrije Peš Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne ali popoldne lahko; kratek vzpon do gradu
Nemško ime Gewerkenegg pomeni rudniški grad. V njem nikoli ni živela plemiška družina. Lastniki rudnika so ga zgradili za obrambo pred Benečani in Turki, za hrambo živega srebra in živeža ter za rudniško upravo. Začetki segajo k leseni kapeli sv. Ahacija, ki so jo nemški rudarji postavili leta 1493. Glavnina gradu je nastala med letoma 1522 in 1533, nad enim od portalov pa je vklesana letnica 1527. Leta 1575 je grad prešel v državno last. Vodstvo rudnika je ostalo tu do konca druge svetovne vojne. Na renesančnem dvorišču si oglejte arkade, vodnjak in obnovljene baročne freske iz leta 1758. Obdelani kamni v lapidariju pričajo o vezeh rudnika s svetom. V Mestnem muzeju Idrija vas čakajo štiri razstave: Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije; Po sledi Merkurja: Idrija–Almadén; Mejniki 20. stoletja; Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Spoznali boste rudniško tehniko, naporno delo rudarjev in čipke, ki so jih žene in hčere klekljale za dodaten zaslužek.
Kraji na poti: Grad Gewerkenegg, Mestni muzej Idrija.
Vključuje: Vstopnino plačate posebej. Grad je odprt vsak dan, od maja do septembra ima daljši odpiralni čas. Na recepciji se lahko dogovorite za vodeni ogled kamšti, Rudarske hiše in Frančiškovega jaška.
Nasvet: Če bi radi pred spustom v rudnik spoznali zgodovino mesta, začnite na gradu. Na recepciji povprašajte o popustu, ki velja za obisk treh muzejskih lokacij v istem dnevu.
Najboljši čas za obisk: Vse leto.
Idrijska kamšt in njeno leseno vodno kolo
Odhod: Recepcija gradu Gewerkenegg, kjer se dogovorite za vodenje Peš z muzejskim vodnikom Približno 1 uro Dopoldne ali popoldne Lahko
Kamšt je črpalna naprava na vodni pogon, s katero so črpali jamsko vodo iz rudnika. Ime izvira iz nemške besede Wasserkunst, vodna umetnost. V Idriji je bilo takih naprav več. Edina ohranjena stoji ob Jožefovem jašku, kjer je delovala od leta 1790 do leta 1948. Leseno pogonsko kolo s premerom 13,6 m velja za največje ohranjeno kolo te vrste v Evropi. Voda iz Idrijce je pritekla po Rakah in se po lesenem koritu zlila na kolo, ki se je zavrtelo štiri- do petkrat na minuto. Ojnica in 75 m dolgo vodoravno drogovje sta gibanje prenesla na navpične drogove v jašku. Ti so poganjali batne črpalke, ki so v treh stopnjah iz globine 283 m načrpale približno 300 litrov vode na minuto. Za nadzor in mazanje delov sta skrbela dva delavca. Vdiranje vode je bilo za rudarje nevarno, odvodnjavanje pa drago. S prvimi vitli so vodo dvigovali le iz globine okoli 40 m, s poznejšimi napravami na konjski pogon pa iz približno 100 m. Od avtobusne postaje do kamšti je okoli 10 minut hoje proti toku Idrijce. Tu se začne pot ob Rakah do Divjega jezera.
Kraji na poti: Idrijska kamšt, Jožefov jašek, Rake.
Vključuje: Za obisk z muzejskim vodnikom se dogovorite na recepciji gradu Gewerkenegg; vstopnino plačate posebej. Z aplikacijo za obogateno resničnost si lahko ogledate napravo v gibanju.
Nasvet: Že zjutraj se na gradu dogovorite za ogled. Po obisku kamšti se lahko sprehodite še ob Rakah. Stavba je odprta le za vodene oglede.
Najboljši čas za obisk: Vse leto; za ogled s sprehodom ob Rakah od aprila do oktobra.
Frančiškov jašek in Rudarska hiša: od strojev do družinskega vsakdana
Odhod: Recepcija gradu Gewerkenegg, kjer se dogovorite za vodenje Peš z muzejskim vodnikom Uro in pol do dve uri Dopoldne ali popoldne lahko; kratek vzpon
Frančiškov jašek so začeli poglabljati leta 1792, ko je idrijski rudnik velike količine živega srebra dobavljal Španiji. Skozenj so rudarje in material spuščali do globine 272 m. Še danes ga uporabljajo za vzdrževanje rovov in je edini še delujoči jašek rudnika. V vhodni stavbi je tehniški oddelek Mestnega muzeja Idrija. Hrani 36 rudniških strojev in naprav s konca 19. in začetka 20. stoletja, od črpalk, kompresorjev in vitlov do parnih strojev, Francisove turbine, lokomotiv in jamskih vozičkov. Na prvotnem mestu še stoji Kleyjeva parna črpalka, izdelana leta 1893 v Škodovi tovarni v Plznu. Med letoma 1895 in 1948 je črpala vodo iz najgloblje ravni rudnika. Je največji ohranjeni stroj idrijskega rudnika in največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji. Ogledate si lahko tudi električni izvozni stroj Siemens-Schuckert iz leta 1906. Nekaj korakov više na pobočju stoji Rudarska hiša iz druge polovice 18. stoletja. Visoka in ozka lesena hiša je pobeljena z apnom in prekrita z jelovimi skodlami. Leta 1910 so v njej živele tri družine, skupaj 18 ljudi. Opremljeni prostori pričajo o vsakdanu lastnika in najemnikov. Ob hiši so imeli zelenjavni vrt, v kleti pa živino.
Kraji na poti: Frančiškov jašek, Kleyjeva parna črpalka, Idrijska rudarska hiša.
Vključuje: Za ogleda z muzejskim vodnikom se dogovorite na recepciji gradu Gewerkenegg; vstopnini plačate posebej.
Nasvet: Od avtobusne postaje se po Rožni ulici in čez Aumeški trg v približno petih minutah sprehodite do obeh muzejskih lokacij. Ogledate si ju lahko drugo za drugo. Za vodenje se dogovorite vnaprej, saj sta sicer zaprti.
Najboljši čas za obisk: Vse leto.
Po sledeh idrijske čipke od čipkarske šole do gradu
Odhod: Središče Idrije Peš od ene do dveh ur Dopoldne ali popoldne Lahko
Ko so rudarji odhajali v jamo, so njihove žene in hčere doma klekljale in tako prispevale k družinskemu proračunu. Idrija je po čipki zaslovela tudi zunaj naših meja. Idrijska čipka ima zaščiteno geografsko označbo, ki potrjuje, da je bila ročno izdelana na Idrijskem. Klekljanje čipk v Sloveniji je vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Čipkarska šola Idrija neprekinjeno deluje od leta 1876 in velja za najstarejšo še delujočo čipkarsko šolo na svetu. V njej se klekljanja učijo tudi današnje generacije. Oglejte si razstavo del učenk, preizkusite kleklje, izberite čipko ali material za delo in povprašajte o vsakoletnem tekmovanju v klekljanju. Na gradu Gewerkenegg lahko na razstavi Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina sledite razvoju vzorcev in tehnik. V trgovinah in ateljejih v središču mesta poiščite čipko v nakitu, oblačilih in sodobno oblikovanih predmetih. Če bi se radi klekljanja lotili sami, se pri zavodu za turizem prijavite na delavnico, kjer vas bo učiteljica naučila izdelati preprosto zapestnico.
Kraji na poti: Čipkarska šola Idrija, Grad Gewerkenegg, Čipkarske trgovine in ateljeji.
Vključuje: Za šolsko razstavo in delavnice plačate posebej; delavnico pri Zavodu za turizem Idrija rezervirajte vnaprej.
Nasvet: Junija se na Festivalu idrijske čipke v mestu zberejo klekljarice, na ogled so razstave in spremljate lahko tekmovanja. Med šolskimi počitnicami pred obiskom preverite, kdaj je čipkarska šola odprta.
Najboljši čas za obisk: Vse leto; junija v času Festivala idrijske čipke.