Idrija

Goriška · Slovenija

Idrija

V Idriji se spustite v rov rudnika živega srebra z Unescovega seznama, spoznajte idrijsko čipko in se ob Rakah sprehodite do kraškega izvira v Divjem jezeru.

Alpska Slovenija

Na fotografiji: Idrija in the valley between the hills

Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.

Spoznajte kraj

Pokrajina, ki jo doživite
v svojem ritmu.

Idrija leži v ozki dolini med gozdnatimi vzpetinami Idrijskega hribovja, približno 60 km od Ljubljane. Začetki mesta segajo v konec 15. stoletja. Po izročilu je škafar leta 1490 v studencu našel živo srebro. Tu je zrasel drugi največji rudnik živega srebra na svetu. V približno petsto letih so rudarji izkopali več kot 700 km rovov.

Rudnik in z njim povezane stavbe so od leta 2012 skupaj s španskim Almadénom vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine. Ogled lahko začnete v Antonijevem rovu, ki so ga odprli leta 1500. Na gradu Gewerkenegg, nekdanjem sedežu rudniške uprave, je danes Mestni muzej Idrija. Pri kamšti si oglejte leseno pogonsko kolo rudniške črpalke s premerom 13,6 m.

Idrijsko čipko boste v mestu srečali na vsakem koraku. Ima zaščiteno geografsko označbo, klekljanje čipk v Sloveniji pa je vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Za kosilo poskusite idrijske žlikrofe s krompirjevim nadevom.

Za sprehod po dolini Idrijce se od kamšti odpravite po poti ob Rakah, nekdanjem rudniškem vodnem kanalu. Pot vas pripelje do Divjega jezera. Zeleno jezero napaja globok kraški izvir, iz njega pa teče Jezernica, najkrajša slovenska reka.

Delite: WhatsApp

Kje prenočiti

Idrija – število nastanitev: 10.

Kje jesti

Idrija – število lokalov: 2.

Vaše potovanje

kako do tja · koliko dni · načrt poti · vprašanja

Delite svoja popotniška doživetja s fotografijami Pošljite fotografije vsakega kraja, ki ste ga obiskali. Največje število fotografij na kraj: 5.

Kako do tja: Idrija

✈ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (LJU), kraj: Brnik · 80 km do cilja (Idrija)

Iz Ljubljane je do Idrije približno 60 km. Avtocesto A1 zapustite pri Logatcu in nadaljujte po ovinkasti cesti čez hribe. Iz Ljubljane vozi tudi avtobus. Najbližja železniška postaja je v Logatcu, približno 27 km od Idrije.

Praznovanja in dogodki

Praznovanja – v Idrija

Datumi se vsako leto spreminjajo. Pred potovanjem preverite letošnji datum.

Koledar praznovanj – Slovenija

Doživite kraj

Kaj početi – Idrija

Antonijev rov
Idrija · Goriška · Rudnik

Antonijev rov

Antonijev rov so izkopali leta 1500 in sodi med najstarejše ohranjene vhode v rudnik v Evropi. Na približno 1,2 km dolgem vodenem ogledu boste videli cinabaritno rudo in podzemno kapelo.

Grad Gewerkenegg
Idrija · Goriška · Grad in muzej

Grad Gewerkenegg

Renesančni grad so med letoma 1522 in 1533 zgradili za upravo in skladišče idrijskega rudnika. V njem danes domuje Mestni muzej Idrija z razstavami o petstoletni rudarski zgodovini in idrijski čipki.

Idrijska kamšt
Idrija · Goriška · Industrijska dediščina

Idrijska kamšt

Rudniško črpalko iz leta 1790 je poganjalo leseno kolo s premerom 13,6 m. Velja za največje ohranjeno leseno vodno kolo te vrste v Evropi. Kamšt je delovala do leta 1948.

Divje jezero
Idrija · Goriška · Jezero

Divje jezero

Južno od Idrije pod skalno steno leži zeleno Divje jezero. Potapljači so njegov kraški izvir raziskali že več kot 160 m globoko. Iz jezera teče 55 m dolga Jezernica, najkrajša slovenska reka.

Kaj izbrati pred odhodom

Izleti – Idrija

Izhodišče, trajanje, potek, vključene storitve in okvirna cena vsakega izleta.

Z vodnikom po Antonijevem rovu

Odhod: Šelštev, vhodna stavba rudnika v središču Idrije Peš z vodnikom Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne ali popoldne lahko; v rovih je hladno in vlažno

Skozi Antonijev rov, izkopan leta 1500, se spustite v najstarejši del idrijskega rudnika. Velja za enega najstarejših ohranjenih rudniških vhodov v Evropi. Rudnik je deloval okoli 500 let, bil je drugi največji rudnik živega srebra na svetu in je skupaj z Almadénom vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Po izročilu se je vse začelo leta 1490, ko je škafar v potoku namakal škaf in v njem opazil kapljice težke, bleščeče kovine. Ogled začnete v Šelštvi. Vodnik vam v podprtih rovih pokaže žile rdeče cinabaritne rude, kapljice živega srebra v kamnini in podzemno kapelo Svete Trojice iz 18. stoletja. Ob starih in novejših načinih odkopavanja rude spoznate tudi 240 milijonov let geološke zgodovine. V rudarskih pripovedih po rovih nagaja škrat Perkmandlc, po katerem se imenuje družinski lov za zakladom v slovenščini. V rovih je vse leto okoli 13 °C.

Kraji na poti: Antonijev rov, Šelštev, Kapela Svete Trojice.

Vključuje: Na vodenem ogledu dobite zaščitno obleko in čelado. Vstopnino plačate posebej; na voljo je tudi skupna vstopnica za rov in Topilnico Hg.

Nasvet: Urnik vodenih ogledov se spreminja po mesecih. Od decembra do februarja so ogledi ob sobotah, nedeljah in praznikih, julija in avgusta pa večkrat na dan. Preverite uro in rezervirajte termin. Oblecite se toplo in obujte zaprte čevlje. Otrokom, mlajšim od treh let, in psom vstop ni dovoljen.

Najboljši čas za obisk: Od marca do novembra so ogledi vsak dan; pozimi le ob koncih tedna in praznikih.

Topilnica Hg: od rude do živega srebra

Odhod: Približno 1.500 m od Antonijevega rova Peš ali z avtom; samostojen ali voden ogled približno uro in četrt Dopoldne ali popoldne lahko; dostop brez ovir

V Topilnici Hg obiščete nekdanji rudniški obrat, kjer so iz rude pridobivali živo srebro. Tehnika se je v petih stoletjih spreminjala, od žganja rude v kopah z ogljem v 16. stoletju do rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995. Sledite poti rude od končne postaje tovorne žičnice mimo separacije, drobilnice, transportnega traku in silosa do rotacijske peči. Ohranjena je tudi dimna komora z dimovodi in dimnikom. Peč velja za največjo te vrste na svetu, namenjeno pridobivanju živega srebra. Na interaktivni razstavi v centru za obiskovalce boste s poskusi, animacijami, posnetki in napravami na živo srebro spoznali lastnosti edine kovine, ki je pri sobni temperaturi tekoča. Razstava predstavi njene nevarnosti in uporabo v znanosti, tehniki, industriji, zdravstvu in vsakdanjem življenju od prazgodovine naprej. V petstoletni zgodovini rudnika so z živim srebrom iz idrijskih peči napolnili več kot tri milijone jeklenk. Če ste v Antonijevem rovu že videli, kako so kopali rudo, boste v topilnici spoznali še njeno pot do kapljice kovine.

Kraji na poti: Topilnica Hg, Rotacijska peč.

Vključuje: Vstopnino plačate posebej, lahko pa izberete skupno vstopnico z Antonijevim rovom. Obisk je primeren za vse starosti, dovoljeni so tudi psi.

Nasvet: Od junija do oktobra je razstava odprta vsak dan. Od novembra do marca jo lahko ob sobotah, nedeljah in praznikih obiščete v rednem odpiralnem času, med tednom pa po predhodnem dogovoru. Preverite urnik za izbrani mesec.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; ogled je primeren tudi za deževen dan.

Pet stoletij rudarstva na gradu Gewerkenegg

Odhod: Središče Idrije Peš Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne ali popoldne lahko; kratek vzpon do gradu

Nemško ime Gewerkenegg pomeni rudniški grad. V njem nikoli ni živela plemiška družina. Lastniki rudnika so ga zgradili za obrambo pred Benečani in Turki, za hrambo živega srebra in živeža ter za rudniško upravo. Začetki segajo k leseni kapeli sv. Ahacija, ki so jo nemški rudarji postavili leta 1493. Glavnina gradu je nastala med letoma 1522 in 1533, nad enim od portalov pa je vklesana letnica 1527. Leta 1575 je grad prešel v državno last. Vodstvo rudnika je ostalo tu do konca druge svetovne vojne. Na renesančnem dvorišču si oglejte arkade, vodnjak in obnovljene baročne freske iz leta 1758. Obdelani kamni v lapidariju pričajo o vezeh rudnika s svetom. V Mestnem muzeju Idrija vas čakajo štiri razstave: Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije; Po sledi Merkurja: Idrija–Almadén; Mejniki 20. stoletja; Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Spoznali boste rudniško tehniko, naporno delo rudarjev in čipke, ki so jih žene in hčere klekljale za dodaten zaslužek.

Kraji na poti: Grad Gewerkenegg, Mestni muzej Idrija.

Vključuje: Vstopnino plačate posebej. Grad je odprt vsak dan, od maja do septembra ima daljši odpiralni čas. Na recepciji se lahko dogovorite za vodeni ogled kamšti, Rudarske hiše in Frančiškovega jaška.

Nasvet: Če bi radi pred spustom v rudnik spoznali zgodovino mesta, začnite na gradu. Na recepciji povprašajte o popustu, ki velja za obisk treh muzejskih lokacij v istem dnevu.

Najboljši čas za obisk: Vse leto.

Idrijska kamšt in njeno leseno vodno kolo

Odhod: Recepcija gradu Gewerkenegg, kjer se dogovorite za vodenje Peš z muzejskim vodnikom Približno 1 uro Dopoldne ali popoldne Lahko

Kamšt je črpalna naprava na vodni pogon, s katero so črpali jamsko vodo iz rudnika. Ime izvira iz nemške besede Wasserkunst, vodna umetnost. V Idriji je bilo takih naprav več. Edina ohranjena stoji ob Jožefovem jašku, kjer je delovala od leta 1790 do leta 1948. Leseno pogonsko kolo s premerom 13,6 m velja za največje ohranjeno kolo te vrste v Evropi. Voda iz Idrijce je pritekla po Rakah in se po lesenem koritu zlila na kolo, ki se je zavrtelo štiri- do petkrat na minuto. Ojnica in 75 m dolgo vodoravno drogovje sta gibanje prenesla na navpične drogove v jašku. Ti so poganjali batne črpalke, ki so v treh stopnjah iz globine 283 m načrpale približno 300 litrov vode na minuto. Za nadzor in mazanje delov sta skrbela dva delavca. Vdiranje vode je bilo za rudarje nevarno, odvodnjavanje pa drago. S prvimi vitli so vodo dvigovali le iz globine okoli 40 m, s poznejšimi napravami na konjski pogon pa iz približno 100 m. Od avtobusne postaje do kamšti je okoli 10 minut hoje proti toku Idrijce. Tu se začne pot ob Rakah do Divjega jezera.

Kraji na poti: Idrijska kamšt, Jožefov jašek, Rake.

Vključuje: Za obisk z muzejskim vodnikom se dogovorite na recepciji gradu Gewerkenegg; vstopnino plačate posebej. Z aplikacijo za obogateno resničnost si lahko ogledate napravo v gibanju.

Nasvet: Že zjutraj se na gradu dogovorite za ogled. Po obisku kamšti se lahko sprehodite še ob Rakah. Stavba je odprta le za vodene oglede.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; za ogled s sprehodom ob Rakah od aprila do oktobra.

Frančiškov jašek in Rudarska hiša: od strojev do družinskega vsakdana

Odhod: Recepcija gradu Gewerkenegg, kjer se dogovorite za vodenje Peš z muzejskim vodnikom Uro in pol do dve uri Dopoldne ali popoldne lahko; kratek vzpon

Frančiškov jašek so začeli poglabljati leta 1792, ko je idrijski rudnik velike količine živega srebra dobavljal Španiji. Skozenj so rudarje in material spuščali do globine 272 m. Še danes ga uporabljajo za vzdrževanje rovov in je edini še delujoči jašek rudnika. V vhodni stavbi je tehniški oddelek Mestnega muzeja Idrija. Hrani 36 rudniških strojev in naprav s konca 19. in začetka 20. stoletja, od črpalk, kompresorjev in vitlov do parnih strojev, Francisove turbine, lokomotiv in jamskih vozičkov. Na prvotnem mestu še stoji Kleyjeva parna črpalka, izdelana leta 1893 v Škodovi tovarni v Plznu. Med letoma 1895 in 1948 je črpala vodo iz najgloblje ravni rudnika. Je največji ohranjeni stroj idrijskega rudnika in največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji. Ogledate si lahko tudi električni izvozni stroj Siemens-Schuckert iz leta 1906. Nekaj korakov više na pobočju stoji Rudarska hiša iz druge polovice 18. stoletja. Visoka in ozka lesena hiša je pobeljena z apnom in prekrita z jelovimi skodlami. Leta 1910 so v njej živele tri družine, skupaj 18 ljudi. Opremljeni prostori pričajo o vsakdanu lastnika in najemnikov. Ob hiši so imeli zelenjavni vrt, v kleti pa živino.

Kraji na poti: Frančiškov jašek, Kleyjeva parna črpalka, Idrijska rudarska hiša.

Vključuje: Za ogleda z muzejskim vodnikom se dogovorite na recepciji gradu Gewerkenegg; vstopnini plačate posebej.

Nasvet: Od avtobusne postaje se po Rožni ulici in čez Aumeški trg v približno petih minutah sprehodite do obeh muzejskih lokacij. Ogledate si ju lahko drugo za drugo. Za vodenje se dogovorite vnaprej, saj sta sicer zaprti.

Najboljši čas za obisk: Vse leto.

Po sledeh idrijske čipke od čipkarske šole do gradu

Odhod: Središče Idrije Peš od ene do dveh ur Dopoldne ali popoldne Lahko

Ko so rudarji odhajali v jamo, so njihove žene in hčere doma klekljale in tako prispevale k družinskemu proračunu. Idrija je po čipki zaslovela tudi zunaj naših meja. Idrijska čipka ima zaščiteno geografsko označbo, ki potrjuje, da je bila ročno izdelana na Idrijskem. Klekljanje čipk v Sloveniji je vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Čipkarska šola Idrija neprekinjeno deluje od leta 1876 in velja za najstarejšo še delujočo čipkarsko šolo na svetu. V njej se klekljanja učijo tudi današnje generacije. Oglejte si razstavo del učenk, preizkusite kleklje, izberite čipko ali material za delo in povprašajte o vsakoletnem tekmovanju v klekljanju. Na gradu Gewerkenegg lahko na razstavi Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina sledite razvoju vzorcev in tehnik. V trgovinah in ateljejih v središču mesta poiščite čipko v nakitu, oblačilih in sodobno oblikovanih predmetih. Če bi se radi klekljanja lotili sami, se pri zavodu za turizem prijavite na delavnico, kjer vas bo učiteljica naučila izdelati preprosto zapestnico.

Kraji na poti: Čipkarska šola Idrija, Grad Gewerkenegg, Čipkarske trgovine in ateljeji.

Vključuje: Za šolsko razstavo in delavnice plačate posebej; delavnico pri Zavodu za turizem Idrija rezervirajte vnaprej.

Nasvet: Junija se na Festivalu idrijske čipke v mestu zberejo klekljarice, na ogled so razstave in spremljate lahko tekmovanja. Med šolskimi počitnicami pred obiskom preverite, kdaj je čipkarska šola odprta.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; junija v času Festivala idrijske čipke.

Prikaži dodatne izlete (5)

Po poti idrijskih naravoslovcev ob Rakah do Divjega jezera

Odhod: Idrijska kamšt Peš približno 45 minut v eno smer; 2,5 km Dopoldne ali popoldne Lahko

Na prehodu iz 16. v 17. stoletje so uredili Rake, približno 3,5 km dolg kanal od jezu pri Kobili do rudniških naprav. Voda iz Idrijce je po njem pritekala do kamšti, žag in drugih naprav na vodni pogon. Ob kanalu vodi lahka Pot idrijskih naravoslovcev. Dolga je 2,5 km in zanjo potrebujete približno 45 minut. Že na robu mesta boste našli Scopolijev spominski vrt, posvečen prvim naravoslovcem, ki so v 18. stoletju raziskovali Idrijsko. Ime nosi po Giovanniju Antoniu Scopoliju, prvem idrijskem rudniškem zdravniku. Ob začetku kanala raste eden največjih jesenov svoje vrste v Sloveniji. Pot se konča blizu Divjega jezera, naravnega spomenika državnega pomena, zavarovanega od leta 1967. Tu so izvir, jezero in jama na istem mestu. Pod skoraj 100 m visokimi apnenčastimi stenami voda priteka na dan po poševnem sifonu, ki so ga potapljači raziskali do globine 164 m. V suhem vremenu je zeleno jezerce mirno. Po močnem dežju voda privre s tolikšno silo, da se gladina dvigne v obliki gobe. Iz jezera odteka 55 m dolga Jezernica, ki velja za najkrajšo slovensko reko. V skalnih stenah raste kranjski jeglič, slovenski endemit, v sifonu pa živi človeška ribica.

Kraji na poti: Rake, Scopolijev spominski vrt, Jez na Kobili, Divje jezero.

Vključuje: Označena pot in obisk jezera sta brezplačna.

Nasvet: Pri Divjem jezeru ostanite na označenih poteh. Kopanje, potapljanje in trganje cvetja so prepovedani. Za osvežitev se odpravite do kopališča Lajšt višje ob Idrijci. Če vam povratna hoja ne ustreza, je jezero po cesti približno 4 km od mestnega središča.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; po deževnih dneh je izvir navadno najbolj živahen.

Lajšt in klavže v Krajinskem parku Zgornja Idrijca

Odhod: Iz Idrije mimo Podroteje skozi Idrijsko Belo S kolesom, avtom ali poletnim avtobusom in del poti peš od 4 do 6 ur Ves dan Lahka do srednje zahtevna pot

V zgornjih dolinah Idrijce in Belce so v krajinskem parku zavarovani ozke soteske, bukova pobočja in tehniška dediščina rudnika. V park vstopite pri Podroteji in nadaljujete skozi sotesko Strug. V tamkajšnjem tektonskem oknu lahko vidite spodnje plasti kamnin, ki jih je razkrila erozija. Na sotočju Idrijce in Belce v Idrijski Beli leži naravno kopališče Lajšt. Tam so lokal, sanitarije, igrišča in prostori za piknik, ki jih je treba rezervirati. Višje ob vodotokih stojijo klavže. Za temi zidanimi pregradami so zbirali vodo, da je ob odprtju zapornic les iz gozdov odplavila do Idrije. Tam so ga potrebovali za podporje v rovih in žganje rude. Klavžam zaradi njihovih razsežnosti pravijo tudi slovenske piramide in sodijo med idrijsko Unescovo dediščino. Največje so Idrijske klavže iz leta 1772. Dolge so 41,4 m, široke 10,8 m in so lahko zadržale do 249.000 m³ vode. Na Belci stojijo Brusove klavže, zgrajene med letoma 1767 in 1769. Še 2 km višje so med stenama soteske na nadmorski višini 578 m postavili Putrihove klavže iz leta 1779. Ob poti iz Idrijske Bele do Brusovih klavž boste opazili Babji zob, več metrov visok dolomitni stolp.

Kraji na poti: Soteska Strug, Lajšt, Idrijske klavže, Brusove klavže, Putrihove klavže.

Vključuje: Vstop v park je prost. Julija in avgusta je ob sobotah, nedeljah in praznikih parkiranje na Lajštu plačljivo. Tedaj do Lajšta iz Idrije in Črnega Vrha vozi brezplačen avtobus.

Nasvet: Julija in avgusta pustite avto v Idriji in se odpravite z avtobusom ali kolesom. Cesta skozi sotesko je ozka, ustavljanje zunaj označenih mest pa prepovedano. Taborjenje in kurjenje ognja sta dovoljena le na za to določenih mestih. Do klavž vodijo gozdne ceste, zato v TIC-u vzemite zemljevid.

Najboljši čas za obisk: Od maja do septembra; za kopanje na Lajštu julij in avgust.

Na Vojsko do Partizanske tiskarne Slovenija in na Hudournik

Odhod: Iz Idrije po cesti na Vojsko Z avtom in peš Od 3 do 4 ur Dopoldne zmerno zahtevno; strm spust

Vojsko leži na Vojskarski planoti na približno 1.000 m nadmorske višine. Do vasi se iz Idrije pripeljete po 14 km dolgi gorski cesti. Tik pod robom planote, nad dolino Kanomljice, se v grapi V studencih skriva Partizanska tiskarna Slovenija, eden najbolje ohranjenih spomenikov druge svetovne vojne pri nas. Šest lesenih barak stoji ob potoku, ki je dajal energijo za pogon tiskarskega stroja. Ogledate si lahko elektrarno, črkolivnico s spalnico na podstrešju, strojnico, knjigoveznico, kuhinjo z jedilnico in stranišče. Od 17. septembra 1944 do 1. maja 1945 je tu delalo od 40 do 50 ljudi. Med drugim so tiskali časopis odporniškega gibanja Partizanski dnevnik. Tiskarna je na ogled od leta 1947. Oba stroja še delujeta in ob pomoči oskrbnika si lahko za spomin natisnete letak. Najlažji dostop je s ceste proti Vojščici, kjer je pokopališče iz leta 1945. S parkirišča se po strmi gozdni poti v približno 20 minutah spustite do tiskarne. Pri cerkvi sv. Jožefa v središču Vojskega se začne tudi krožna pot čez 1.148 m visoki Hudournik, primerna za pohod ali kolesarski izlet.

Kraji na poti: Vojsko, Partizanska tiskarna Slovenija, Vojščica, Hudournik.

Vključuje: Vstopnino za tiskarno plačate posebej. Od 15. aprila do 15. oktobra je odprta od torka do nedelje; ob ponedeljkih je zaprta.

Nasvet: Na povratku od tiskarne se pot ves čas vzpenja. S seboj vzemite vodo in obujte pohodne čevlje. Pozimi je planota pogosto več mesecev zasnežena, tiskarna pa zaprta.

Najboljši čas za obisk: Od sredine aprila do sredine oktobra.

Po trasi feldbana od Godoviča do Idrije

Odhod: Godovič ali Podroteja Peš, samostojno ali z vodnikom približno 3 ure in pol; 10 km Dopoldne zahtevno

Ime feldban izhaja iz nemške besede Feldbahn za poljsko železnico. Ko je avgusta 1916 padla Gorica, se je avstro-ogrska vojska umaknila na levi breg Soče. Potrebovala je nove oskrbovalne poti čez Trnovski gozd. Septembra so začeli graditi ozkotirno železnico s konjsko vleko od Logatca do Zadloga, z odcepom za oskrbo Idrije. Še pred koncem leta so gradili drugo progo z motorno vleko. Najzahtevnejši je bil spust v dolino Idrijce. Na strmem pobočju so morali premagati 300 m višinske razlike, za kar so zgradili vrsto inženirskih objektov, pri Divjem jezeru tudi vzpenjačo. Obe progi sta delovali do preboja soške fronte 24. oktobra 1917. Danes lahko med Godovičem in Idrijo prehodite 10 km dolgo označeno pot mimo več znamenitosti Geoparka Idrija. Pot je zahtevna in zanjo potrebujete približno tri ure in pol. Najlažji dostop vodi po stari Francoski cesti do vrha Ključ. Zahtevnejši pristop se pri Podroteji mimo Divjega jezera vzpne nad Idrijco.

Kraji na poti: Godovič, Ključ, Divje jezero, Podroteja.

Vključuje: Dostop do poti je prost. Za plačljivo vodenje se vnaprej dogovorite v TIC-u Idrija.

Nasvet: Izhodišče in cilj sta na različnih krajih, zato si pred odhodom uredite povratek. V dežju so nekateri odseki spusta spolzki.

Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra.

Zapisano v kamninah v Centru za obiskovalce Geoparka Idrija

Odhod: Središče Idrije Peš; samostojen ali voden ogled Približno 1 uro Dopoldne ali popoldne Lahko

Unescov globalni geopark Idrija obsega skoraj 300 km² in povezuje naravne in kulturne znamenitosti Idrijskega. Začnite v centru za obiskovalce. Na interaktivni razstavi Zapisano v kamninah lahko z maketami, gibljivimi modeli, animacijami in videoposnetki sledite nastajanju Zemlje in idrijske pokrajine. Rdeča nit razstave so tektonski premiki, zlasti ob Idrijskem prelomu. Oblikovali so površje, omogočili nastanek živosrebrovega rudišča in s tem zaznamovali življenje ljudi. Spoznali boste kamnine in fosile, živali in rastline geoparka, kraške pojave ter dediščino mesta in podeželja. Otrokom so namenjeni trije kotički in aplikacija, v kateri jih skozi naloge vodi dinozaver. Na avdiovodniku vas po razstavi spremlja naravoslovec Scopoli, rudniški zdravnik iz 18. stoletja, in vam približa Idrijo svojega časa. Razstavo si lahko ogledate sami ali z vodnikom, ki razlago prilagodi skupini. V isti stavbi je TIC Idrija, kjer dobite zemljevide poti in rezervirate vodene oglede ali idrijski zajtrk s certificiranimi domačimi izdelki.

Kraji na poti: Center za obiskovalce Geoparka Idrija, TIC Idrija.

Vključuje: Vstopnino plačate posebej; avdiovodnik lahko dokupite pri informacijskem pultu. Skupine se lahko vnaprej dogovorijo za pokušino.

Nasvet: Od oktobra do aprila je center ob nedeljah in praznikih zaprt, ob sobotah pa odprt samo dopoldne. Oglasite se na začetku obiska Idrije, da dobite zemljevide in preverite termine za tisti dan.

Najboljši čas za obisk: Vse leto.

Po dnevih

Idrija – načrt poti. Število dni: 1, 2 in 3

Predlogi za načrtovanje poti. Vrstni red dni prilagodite vremenu in razpoložljivosti izletov.

1 dan · En dan v Idriji za rudnik, grad, kamšt in Divje jezero

Za Če prihajate na enodnevni izlet iz Ljubljane ali se ustavljate na poti v Posočje. · Izhodišče: Enodnevni izlet ali ena noč v Idriji
  1. Dan 1 · Po sledeh živega srebra

    Rezervirajte prvi vodeni ogled Antonijevega rova in v Idrijo pridite že zjutraj. Po ogledu se povzpnite do gradu Gewerkenegg, obiščite muzejske razstave in se na recepciji dogovorite za vodenje po kamšti. Za kosilo si v eni od gostiln v središču privoščite žlikrofe. Popoldne se od avtobusne postaje v približno 10 minutah sprehodite do kamšti in si z vodnikom oglejte vodno kolo. Od tam nadaljujte ob Rakah do 2,5 km oddaljenega Divjega jezera. Pred mrakom se vrnite po isti poti.

2 dneva · Dva dni v Idriji za podzemlje, čipke in zgornjo dolino Idrijce
Za Če bi si radi v miru ogledali rudnik in en dan preživeli v naravi v Geoparku Idrija. · Izhodišče: Idrija (ena ali dve noči)
  1. Dan 1 · Antonijev rov, Topilnica Hg, grad in čipke

    Dopoldne s skupno vstopnico najprej obiščite Antonijev rov in nato Topilnico Hg. Po kosilu si na gradu Gewerkenegg oglejte razstavo o idrijski čipki, nato obiščite še Čipkarsko šolo Idrija. Če vam ostane čas, se na gradu dogovorite za vodeni ogled Frančiškovega jaška in Rudarske hiše. Od avtobusne postaje sta oddaljena približno pet minut hoje.

  2. Dan 2 · Kamšt, Rake, Divje jezero in Lajšt

    V Centru za obiskovalce Geoparka Idrija si oglejte razstavo in vzemite zemljevide. Z muzejskim vodnikom obiščite kamšt in se ob Rakah sprehodite do Divjega jezera. Od tam nadaljujte skozi sotesko Strug do Lajšta v Idrijski Beli, kjer se lahko okopate in si privoščite piknik. Do tja pridete s kolesom, avtom ali ob poletnih koncih tedna v juliju in avgustu tudi z avtobusom. Če ste z avtom in imate še kaj energije, se pred vrnitvijo zapeljite do najbližjih klavž.

3 dni · Trije dnevi za rudarsko Idrijo, krajinski park in Vojskarsko planoto
Za Če vas zanima tehniška dediščina, radi hodite in želite pobliže spoznati okolico Idrije. · Izhodišče: Idrija (dve ali tri noči)
  1. Dan 1 · Rudnik in muzej

    Dopoldne obiščite Antonijev rov in Topilnico Hg, popoldne pa grad Gewerkenegg, Frančiškov jašek in Rudarsko hišo. Za vodena ogleda se dogovorite na grajski recepciji. Dan sklenite v Čipkarski šoli Idrija ali v čipkarskih trgovinah v središču mesta.

  2. Dan 2 · Rake, Divje jezero in klavže

    Že zjutraj obiščite kamšt, se ob Rakah sprehodite do Divjega jezera in nato raziščite zgornjo dolino Idrijce. Na poti so soteska Strug, Lajšt ter klavže na Idrijci in Belci. V toplih mesecih vzemite s seboj malico in kopalke. Ob vrnitvi se ustavite v Centru za obiskovalce Geoparka Idrija, če je še odprt.

  3. Dan 3 · Na Vojsko ali po feldbanu

    Od sredine aprila do sredine oktobra se lahko iz Idrije z avtom odpravite po 14 km dolgi cesti na Vojskarsko planoto. Peš se spustite do Partizanske tiskarne Slovenija, za daljši pohod pa dodajte še krožno pot čez Hudournik. Zunaj tega obdobja ali če vas bolj mika daljša pešpot, izberite traso nekdanje vojaške železnice, feldbana, med Godovičem in Idrijo. Za 10 km dolgo pot potrebujete približno tri ure in pol.

Najboljši čas za obisk

Kdaj se odpraviti: Idrija po mesecih

Za sprehod ob Idrijci ali izlet do Divjega jezera izberite čas od maja do oktobra. Rudnik in muzeje lahko obiščete vse leto, tudi v hladnem ali deževnem vremenu. Junija v mestu navadno poteka Festival idrijske čipke.

Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.

januar Zmerne padavine

zima · sneg na Vojskarski planoti

Januarja je bilo na Vojskem (1.067 m) v obdobju 1981–2010 povprečno 25 dni s snežno odejo. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 0,3 °C, povprečna mesečna −2,6 °C, padavin pa okoli 147 mm. V Idriji na dnu doline je navadno mileje. Antonijev rov si lahko ogledate ob sobotah, nedeljah in praznikih, Topilnico Hg pa ob koncih tedna. Grad Gewerkenegg je odprt vsak dan. Partizanska tiskarna Slovenija je pozimi zaprta.

februar Zmerne padavine

zima · mesec z najmanj padavinami

Februarja je na Vojskem (1.067 m) najmanj padavin, čeprav sneg prekriva tla večino dni. V obdobju 1981–2010 je tam februarja povprečno padlo okoli 126 mm padavin. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 1,5 °C, povprečna mesečna pa −2,1 °C. V Idriji na dnu doline je navadno mileje. Ogledi rudnika so še vedno samo ob koncih tedna in praznikih. Obiščete lahko muzeje, si ogledate idrijsko čipko in se pogrejete ob krožniku žlikrofov z bakalco iz ovčjega mesa.

marec Zmerne padavine

konec zime · ogledi rudnika spet vsak dan

Marca se zima preveša v pomlad. Na Vojskem (1.067 m) je bila v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 5,2 °C, povprečna mesečna 1,3 °C, padavin pa je bilo okoli 167 mm. Na planoti večji del meseca še leži sneg. V Idriji na dnu doline je navadno mileje in že se lahko sprehodite ob Rakah in Idrijci. Antonijev rov je znova odprt za oglede vsak dan. Po taljenju snega in deževju je Divje jezero običajno bolj vodnato.

april Zmerne padavine

pomlad · tiskarna na Vojskem odpre vrata 15. aprila

Aprila so nižje ležeče poti že prijetne za hojo. Na Vojskem (1.067 m) je bila v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 9,5 °C, povprečna mesečna 5,3 °C, padavin pa je bilo okoli 174 mm. Na planoti lahko še kak dan leži sneg, v Idriji na dnu doline pa je navadno mileje. Partizanska tiskarna Slovenija sprejme prve obiskovalce 15. aprila. Topilnica Hg aprila znova odpre vrata tudi med tednom.

maj Zmerne padavine

pomlad · Teden evropskih geoparkov

Maja so dnevi daljši in pobočja že zelena. Na Vojskem (1.067 m) je bila v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 15,0 °C, povprečna mesečna 10,6 °C, padavin pa je bilo okoli 171 mm. V Idriji na dnu doline je navadno mileje. Na gradu Gewerkenegg začne veljati daljši poletni urnik, v rudniku pa je na voljo več ogledov. Spomladi lahko na izletih in predstavitvah v okviru Tedna evropskih geoparkov spoznate Idrijsko. Maj je primeren tudi za sprehod ob Rakah do Divjega jezera ali pohod po feldbanu.

junij Zmerne padavine

začetek poletja · Festival idrijske čipke

Junija mesto v znamenju Festivala idrijske čipke zaživi s srečanji klekljaric, razstavami in tekmovanji. Na Vojskem (1.067 m) je bila v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 18,4 °C, povprečna mesečna 13,7 °C, padavin pa je bilo okoli 176 mm. V Idriji na dnu doline je navadno mileje. Topilnica Hg je odprta vsak dan. Ob koncu meseca se začnejo sobotni vodeni kolesarski izleti po geoparku, voziti pa začne tudi poletni avtobus do Lajšta.

julij Zmerne padavine

poletje · kopanje na Lajštu · ob koncih tedna avtobus v park

Julij je na Vojskem (1.067 m) najtoplejši mesec, a navadno brez hude vročine. V obdobju 1981–2010 je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 21,1 °C, povprečna mesečna 16,0 °C, padavin pa je bilo okoli 143 mm. V Idriji na dnu doline je navadno mileje. Odpravite se lahko na pohod po planoti ali se okopate v Idrijci na Lajštu. Julija je v rudniku največ dnevnih terminov za ogled. Ob koncih tedna in praznikih vozi na Lajšt poletni avtobus iz Idrije in Črnega Vrha. Parkiranje v parku je tedaj plačljivo. Odpravite se zgodaj ali pridite s kolesom.

avgust Zmerne padavine

poletje · Praznik idrijskih žlikrofov predzadnjo soboto

Avgust je po vremenu podoben juliju. Na Vojskem (1.067 m) je bila v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 20,5 °C, povprečna mesečna 15,5 °C, padavin pa je bilo okoli 160 mm. V Idriji na dnu doline je navadno mileje. Predzadnjo avgustovsko soboto na Prazniku idrijskih žlikrofov spoznajte certificirane izdelovalce, poskusite omake domačih kuharjev in spremljajte tekmovanje v pripravi divjačinske bakalce. Poletni avtobus na Lajšt vozi ob koncih tedna in praznikih do konca meseca.

september Veliko padavin

začetek jeseni · vse več obilnih padavin

Septembra se dnevi krajšajo, dežja je več. Na Vojskem (1.067 m) je bila v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 15,6 °C, povprečna mesečna 11,2 °C, padavin pa je bilo okoli 215 mm. V Idriji na dnu doline je navadno mileje. Antonijev rov lahko še vedno obiščete vsak dan, med tednom je terminov nekoliko manj. Tudi Topilnica Hg ostaja odprta vsak dan. Grad Gewerkenegg ima daljši poletni odpiralni čas do konca septembra.

oktober Veliko padavin

jesen · Dnevi živega srebra · tiskarna se zapre 15. oktobra

Oktobra pobočja zažarijo v jesenskih barvah, mesec pa je precej deževen. Na Vojskem (1.067 m) je v obdobju 1981–2010 oktobra povprečno padlo okoli 244 mm padavin. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 10,6 °C, povprečna mesečna pa 7,0 °C. V Idriji na dnu doline je navadno mileje. Partizanska tiskarna Slovenija 15. oktobra sklene sezono. Jeseni v Idriji običajno potekajo Dnevi živega srebra s predavanji, poskusi in ogledi, posvečenimi zgodovini rudnika. Po močnem dežju obiščite Divje jezero.

november Veliko padavin

največ padavin · konec meseca Festival Perkmandlc

November je na Vojskem (1.067 m) najbolj namočen mesec. V obdobju 1981–2010 je povprečno padlo okoli 301 mm padavin. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 4,9 °C, povprečna mesečna pa 1,9 °C. Na planoto se vrača sneg, v Idriji na dnu doline pa je običajno mileje. Rudnik ima med tednom en ogled na dan, ob koncih tedna jih je več. Topilnica Hg je redno odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Konec novembra na Mestnem trgu v okviru Festivala Perkmandlc prižgejo praznične luči.

december Veliko padavin

zima · Festival Perkmandlc · Barbarin sejem

Decembra so dnevi kratki, na Vojskarski planoti pa pogosto sneži. Na Vojskem (1.067 m) je bila v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 1,3 °C, povprečna mesečna −1,5 °C, padavin pa je bilo okoli 252 mm. V Idriji na dnu doline je navadno mileje. V začetku meseca Mestni trg oživi ob Festivalu Perkmandlc z glasbo, stojnicami in Barbarinim sejmom, posvečenim zavetnici rudarjev. Ogledi Antonijevega rova so spet le ob koncih tedna in praznikih. Na božič, 25. decembra, je rov zaprt.

Načrtujte pot

Kako do tja: Idrija

Z avtom skozi Logatec, iz Posočja ali skozi Ajdovščino

Idrija leži približno 60 km zahodno od Ljubljane. Iz Ljubljane ali z Obale se po A1 odpeljite do izvoza Logatec, nato nadaljujte skozi Hotedršico in Godovič ter se spustite v Idrijo. Iz Ljubljane potrebujete dobro uro. Iz Posočja vas iz Tolmina čaka približno 46 km ovinkaste ceste ob Idrijci. Iz Nove Gorice lahko pridete skozi Ajdovščino ali Tolmin, iz Škofje Loke pa skozi Žiri. Dovozi v Idrijo so po hribovitem svetu. Pozimi pred odhodom preverite razmere na cestah, še posebej če nameravate nadaljevati na Vojsko.

Z avtobusom iz Ljubljane ali Tolmina; z vlakom do Logatca

V Idriji ni železniške postaje. Z javnim prevozom se lahko pripeljete iz Ljubljane ali Tolmina z avtobusom, ki ustavi na avtobusni postaji v središču mesta. Če iz Ljubljane, Postojne ali Kopra del poti opravite z vlakom, izstopite v Logatcu in nadaljujte z avtobusom. Vozni red se razlikuje med delavniki, konci tedna in šolskimi počitnicami. Pred odhodom na spletišču prevoznika preverite povezave in si pravočasno zagotovite tudi povratno vozovnico.

Po mestu peš, po okolici s kolesom ali avtom

Središče Idrije najlažje raziščete peš. Antonijev rov, grad Gewerkenegg, Čipkarska šola Idrija in Center za obiskovalce Geoparka Idrija so blizu drug drugega. Od vhoda v rudnik je do Topilnice Hg približno 1.500 m. Od avtobusne postaje je do Frančiškovega jaška in Rudarske hiše okoli pet minut hoje, do kamšti pa deset. Od tam ste po poti ob Rakah pri Divjem jezeru v približno 45 minutah. Za obisk Krajinskega parka Zgornja Idrijca je priročno kolo. Julija in avgusta ob koncih tedna in praznikih iz Idrije in Črnega Vrha do kopališča Lajšt vozi poletni avtobus. Na 14 km oddaljeno Vojskarsko planoto in do klavž se lahko odpravite z avtom ali, če imate dovolj kondicije, s kolesom. V TIC-u Idrija dobite informacije o izposoji električnih koles, polnilnicah in vodenih izletih.

Pred odhodom

Praktične informacije

Z nekaj načrtovanja boste imeli več časa za uživanje na poti.

Kdaj se odpraviti

Za sprehod ob Idrijci ali izlet do Divjega jezera izberite čas od maja do oktobra. Rudnik in muzeje lahko obiščete vse leto, tudi v hladnem ali deževnem vremenu. Junija v mestu navadno poteka Festival idrijske čipke.

Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.

Koliko dni ostati

V enem dnevu si lahko ogledate Antonijev rov, grad Gewerkenegg, kamšt in Divje jezero. Če ostanete dva dni, boste imeli čas še za daljši sprehod po dolini Idrijce in ogled drugih sledi rudarjenja.

V katerem mestu prenočiti

Če želite do rudnika in muzejev peš, poiščite prenočišče v središču Idrije. V mestu jih je le nekaj, večinoma v bližini glavnega trga in gradu. Za miren pohodniški konec tedna lahko prenočite na turistični kmetiji v dolini Idrijce ali na okoliških hribih.

Spoštujte kraj

Odnesite svoje odpadke, upoštevajte oznake in podprite lokalne ponudnike. V naravi upoštevajte navodila za obiskovalce.

Odgovori na vaša vprašanja

Pogosta vprašanja – Idrija

Koliko dni potrebujete za obisk Idrije?

Za rudnik, grad, kamšt in Divje jezero zadostuje en dan. Če ostanete še drugi dan, lahko v miru raziščete tudi poti po dolini Idrijce.

Lahko Idrijo obiščete na enodnevnem izletu iz Ljubljane?

Da. Iz Ljubljane je približno 60 km oziroma dobro uro vožnje. V enem dnevu si lahko ogledate rudnik, grad in Divje jezero.

Ali v Idriji potrebujete avto?

Do Idrije boste lažje prišli z avtom, saj mesto nima železniške povezave, avtobusi pa vozijo poredko. Po mestu se lahko odpravite peš, od kamšti pa vas pot ob Rakah pripelje do Divjega jezera.

Zakaj je Idrija na Unescovem seznamu svetovne dediščine?

Na seznamu so rudnik živega srebra in z njim povezane stavbe. Rudnik je deloval približno 500 let in je bil drugi največji te vrste na svetu. Leta 2012 so ga vpisali skupaj z rudnikom v španskem Almadénu.

Koliko časa traja ogled rudnika in kako se oblečete?

Voden ogled Antonijevega rova traja približno uro in pol. V rovih je vse leto okoli 13 °C, zato vzemite toplo oblačilo in obujte zaprte čevlje. Zaščitno obleko in čelado dobite ob vhodu. Za razstavo v Topilnici Hg si vzemite še uro in četrt. Na voljo je skupna vstopnica za rudnik in topilnico. Ogledi so ob določenih urah, zato pred odhodom preverite termin in ga rezervirajte.

Ali lahko rudnik obiščete tudi pozimi?

Da. Od decembra do februarja so ogledi Antonijevega rova ob sobotah, nedeljah in praznikih, od marca do novembra pa vsak dan. Julija in avgusta je terminov več. Rudnik je zaprt 1. januarja, 1. novembra in 25. decembra. Grad Gewerkenegg je odprt vse dni v letu. Pred obiskom preverite urnik za izbrani mesec.

Je ogled idrijskega rudnika primeren za otroke?

V Antonijev rov lahko vstopijo otroci od tretjega leta. Mlajši otroci in psi v rov ne smejo. Družine se lahko s škratom Perkmandlcem podajo na lov za zakladom v slovenščini. V Topilnici Hg ni starostne omejitve, dostop je brez ovir. V centru za obiskovalce Geoparka Idrija so trije otroški kotički. Poleti lahko obisk z družino sklenete na kopališču Lajšt ob Idrijci.

Kaj je značilno za idrijske žlikrofe?

V Idriji jih pripravljajo že vsaj 150 let. V majhne žepke iz testa zavijejo nadev iz kuhanega krompirja, prepražene čebule, masti in začimb. Nekdaj so bili praznična jed rudarjev. V idrijskih gostilnah jih lahko poskusite ob pečenki, z gobami ali z bakalco, tradicionalno omako iz ovčjega mesa. Predzadnjo soboto v avgustu se na Prazniku idrijskih žlikrofov zberejo certificirani izdelovalci. Pred jedjo lahko poskusite še geruš, grenko pelinovo žganje, ki so ga pripravljali rudarji.

Ali je v Divjem jezeru dovoljeno kopanje?

Divje jezero je naravni spomenik. Kopanje, potapljanje, hoja zunaj označenih poti in trganje cvetja so prepovedani. Za kopanje nadaljujte proti toku Idrijce do Lajšta v Idrijski Beli, na sotočju Idrijce in Belce. Tam so lokal, sanitarije in prostori za piknik, ki jih je treba rezervirati. Julija in avgusta je ob koncih tedna in praznikih parkiranje na Lajštu plačljivo, iz Idrije pa vozi poletni avtobus.

Čemu so služile idrijske klavže?

Klavže so zidane vodne pregrade iz 18. stoletja na Idrijci in Belci. Za njimi so zadrževali vodo. Ko so odprli zapornice, je vodni val odplavil posekani les do Idrije, kjer so ga potrebovali za oporo v rovih in kurjenje peči. Zaradi mogočnih razsežnosti so klavže dobile vzdevek slovenske piramide. Sodijo v sklop idrijske Unescove dediščine. Največje so Idrijske klavže iz leta 1772, dolge 41,4 m. Do klavž vodijo gozdne ceste v Krajinskem parku Zgornja Idrijca. Po zemljevid se oglasite v turističnoinformacijskem centru.

Lahko obisk Idrije združite z izletom v Posočje?

Da. Od Idrije do Tolmina je približno 46 km po ovinkasti cesti ob Idrijci. Med mestoma vozi tudi redni avtobus. Če se iz Ljubljane peljete v Tolmin ali Kobarid, je Idrija na najkrajši poti. Dopoldne si lahko ogledate rudnik in grad ter popoldne nadaljujete pot. Če v Idriji prenočite, bo čas še za Divje jezero.

Odkrijte druge destinacije Iskanje po zvezni državi in mestu

Več kot vodnik