Bovec
Bovec leži v široki kotlini v zgornjem Posočju, med Kaninskim pogorjem in Triglavskim narodnim parkom. Tu se lahko dogovorite za vodeni spust po Soči. Nedaleč stran so Velika korita Soče, slap Boka, trdnjava Kluže in odcep za Mangartsko cesto.
Antarktika
Goriška · Slovenija
Sledite smaragdni Soči iz Julijskih Alp mimo korit in slapov. Pri Bovcu se spustite po brzicah, v Kobaridu in Tolminu pa po muzejih in poteh soške fronte.
Na fotografiji: Soča River at Velika korita Soče.
Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.
Spoznajte kraj
Soča izvira pod Vršičem in od tod do Jadranskega morja preteče približno 140 km, večino po slovenski strani. V Italiji, kjer se izliva v morje, nosi ime Isonzo. V njeni bistri zelenomodri vodi se izmenjujejo tesna korita, globoki tolmuni in brzice, zaradi katerih je Posočje med najbolj priljubljenimi evropskimi cilji za ljubitelje divjih voda.
Če bi se radi spustili po brzicah z raftom ali kajakom, se lahko v Bovcu pridružite vodenemu spustu, navadno od aprila do oktobra. V bližini si lahko ogledate 750 m dolga Velika korita Soče, več kot 100 m visok slap Boka in trdnjavo Kluže ali pa se zapeljete po Mangartski cesti, najvišji cesti pri nas.
Niže ob reki ležita Kobarid in Tolmin. Med letoma 1915 in 1917 se je na soški fronti zvrstilo dvanajst bitk med italijansko in avstro-ogrsko vojsko. O njih pripoveduje Kobariški muzej, po označeni Poti miru pa lahko obiščete strelske jarke, vojaška pokopališča in spominsko cerkev v Javorci.
Pri Kobaridu se v skalni dvorani skriva slap Kozjak, v Tolminskih koritih pa se lahko spustite do najnižje točke Triglavskega narodnega parka. Za dolino sta značilna tudi bovški ovčji sir in soška postrv, doma v porečju Soče.
This destination brings together 3 cities: Bovec, Kobarid, Tolmin.
Ena destinacija, več poti
Začnite v enem mestu ali v načrt poti vključite več mest.
Meje: Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), Register prostorskih enot, 28/02/2024, licença CC BY 4.0. Priredba: Cidade Turismo.
✈ Aeroporto di Trieste (TRS), kraj: Ronchi dei Legionari (Itália) · 110 km do cilja (Bovec)
Iz Ljubljane je do doline po poti skozi Tolmin približno 130 do 150 km oziroma dve uri in pol vožnje. Če prihajate s severa, lahko poleti izberete gorsko cesto čez Vršič. Avtobusi vozijo iz Ljubljane in Nove Gorice, z vlakom po bohinjski progi pa lahko izstopite na postaji Most na Soči blizu Tolmina.
Predlagana točka prihoda: Bovec
Bovec leži v široki kotlini v zgornjem Posočju, med Kaninskim pogorjem in Triglavskim narodnim parkom. Tu se lahko dogovorite za vodeni spust po Soči. Nedaleč stran so Velika korita Soče, slap Boka, trdnjava Kluže in odcep za Mangartsko cesto.
Kobarid leži sredi doline Soče blizu italijanske meje. Kraj je zaznamoval preboj pri Kobaridu leta 1917. S trga se lahko peš odpravite v Kobariški muzej in do italijanske kostnice na Gradiču ali pa sledite Kobariški zgodovinski poti do Napoleonovega mostu in slapa Kozjak.
Tolmin stoji na terasi nad sotočjem Soče in Tolminke, ob južnem vstopu v Triglavski narodni park. Iz središča imate blizu do Tolminskih korit s Hudičevim mostom, više po dolini Tolminke pa stoji spominska cerkev v Javorci. V Tolminskem muzeju lahko spoznate zgodovino doline od železne dobe do soške fronte.
Doživite kraj
Kobariški muzej s fotografijami, predmeti, zemljevidi in maketo doline pripoveduje o vojni v Posočju in preboju pri Kobaridu leta 1917. Leta 1993 je prejel muzejsko nagrado Sveta Evrope.
Na sotočju Tolminke in Zadlaščice se spustite do najnižje točke Triglavskega narodnega parka. V koritih si lahko ogledate termalni izvir in zagozdeno skalo Medvedova glava, s Hudičevega mostu pa pogledate na Tolminko 60 m pod seboj.
V 750 m dolgih Velikih koritih teče Soča med skalnima stenama, ki ju ponekod loči le nekaj metrov. Z viseče brvi in poti ob bregu vidite zelene tolmune, globoke tudi do 15 m.
Leseno spominsko cerkev nad dolino Tolminke so leta 1916 postavili avstro-ogrski vojaki. V notranjosti lahko na hrastovih ploščah preberete imena padlih. Cerkev nosi znak evropske dediščine.
Italijanska kostnica na Gradiču nad Kobaridom obdaja cerkev sv. Antona. V njej počivajo posmrtni ostanki 7.014 italijanskih vojakov, padlih na soški fronti.
Boka izvira v pobočju Kaninskega pogorja in v približno 18 m širokem slapu pada več kot 100 m globoko. Vidite jo že s ceste med Bovcem in Žago, do razgledišča pa je 15 do 20 minut hoje.
Pri Kobaridu pada 15 m visok slap v zelen tolmun sredi skalne dvorane. Iz kraja vodi pot čez Napoleonov most nad Sočo, zadnje metre do slapa pa prehodite po lesenem podestu.
V graščini v središču Tolmina lahko spoznate zgodovino Posočja od železne dobe do prve svetovne vojne ter življenje in delo na tukajšnjih planinah.
Avstro-ogrska trdnjava iz leta 1882 stoji nad sotesko Koritnice, 4 km od Bovca. V njej je muzej o Bovškem in soški fronti, više na pobočju pa so ruševine utrdbe Fort Hermann.
Mangartska cesta se skozi predore in ostre ovinke vzpne pod Mangartsko sedlo na več kot 2.000 m. Z naše najvišje ceste seže pogled na Julijske Alpe, na italijanski strani pa na Belopeški jezeri.
Kaj izbrati pred odhodom
Izhodišče, trajanje, potek, vključene storitve in okvirna cena vsakega izleta.
Najbolj priljubljeni odsek za rafting na Soči je dolg 10 km. Začne se ob mostu v Logu Čezsoškem blizu slapa Boka in konča pri Trnovem ob Soči. Na prvih, lažjih brzicah pod vodstvom vodnika ujamete skupni ritem veslanja, niže po reki pa postajajo brzice zahtevnejše. Ob primernem vodostaju se spusta lahko udeležite tudi z družino ali brez veslaških izkušenj. Znati morate plavati. Gorska voda tudi poleti ostane mrzla, zato pri ponudniku dobite neoprensko obleko, rešilni jopič in čelado. Po Soči se lahko spustite tudi s kajakom, rečnim bobom ali supom, ponudniki pa organizirajo tudi soteskanje. Kajakaški odseki na Soči segajo od I. do V. težavnostne stopnje, Koritnica pa je primerna za izkušene veslače. Športna plovba je dovoljena od 15. marca do 31. oktobra podnevi. Uporabljajte označena vstopno-izstopna mesta in za vsako plovilo priskrbite dovolilnico. Spuste organizira več kot trideset ponudnikov v dolini.
Kraji na poti: Soča, Log Čezsoški, Trnovo ob Soči.
Vključuje: Ponudnik poskrbi za vodnika, raft, neoprensko obleko, rešilni jopič, čelado in prevoz do reke. V ceno spusta je navadno vključena dovolilnica za uporabo vstopno-izstopnih mest. Če se na reko odpravite sami, jo kupite na spletu. Spust oziroma dovolilnico plačate posebej.
Nasvet: Spomladi, ko se tali sneg, je Soča navadno bolj vodnata in spust živahnejši. Sredi poletja ob nižjem vodostaju so brzice mirnejše. Pri ponudniku preverite najnižjo starost udeležencev in predvideni odsek, saj ga prilagodijo vodostaju.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra, v okviru plovbne sezone od 15. marca do 31. oktobra.
V Velikih koritih si je Soča izdolbla 750 m dolgo, le nekaj metrov široko in do 15 m globoko tesen. Med gladkimi skalnimi stenami se voda zbira v zelenih tolmunih. Do korit pridete po regionalni cesti iz Bovca proti Vršiču, po približno 11 km vožnje. Iztek je pri odcepu v Lepeno, kjer prečkate most in parkirate. Če nadaljujete še 1 km po glavni cesti, pridete do začetka korit s parkiriščem, informacijsko tablo in leseno visečo brvjo. Označena gozdna pot spremlja levi breg od začetka do izteka, ponekod pa se z nje odpre pogled na vodo globoko spodaj. Kjer se brzice ob izteku umirijo, je vstopno mesto za kajakaše. V koritih je plovba prepovedana. Više v dolini Trente so Mala korita, dolga približno 100 m in globoka do 6 m. Na najožjem mestu je med stenama le 1 m. Lepo jih vidite s kamnitega mostu pri odcepu za Vrsnik in Vas na Skali.
Kraji na poti: Velika korita Soče, Mala korita Soče, Dolina Lepene.
Vključuje: Vstop je prost. Parkirišča so ob cesti.
Nasvet: Po dežju s sten teče voda, skale pa postanejo spolzke. Obujte čevlje z dobrim oprijemom in se držite poti. V hladnih in vlažnih mesecih se izogibajte izpostavljenim mestom, saj so lahko poledenela.
Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra. Julija in avgusta pridite zgodaj, da boste lažje parkirali.
V Trenti, visoko v Triglavskem narodnem parku, odkrijete najmirnejši del doline Soče. Soča ima kraški izvir. Voda izpod Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke se zbira v podzemnem jezercu, priteče iz jame na dan in se spusti po ozki soteski. Na cesti iz Bovca proti Vršiču zavijte na označenem odcepu. Od Koče pri izviru Soče do izvira je približno 15 minut po urejeni in označeni poti. Zgornji del je zahteven ter zavarovan s klini in jeklenicami. V bližini stoji spomenik Juliusu Kugyju, alpinistu in raziskovalcu Julijskih Alp. Niže ob Soči leži Juliana, naš najstarejši alpski botanični vrt. Leta 1926 ga je ustanovil Albert Bois de Chesne, na 2.572 m² pa uspeva več kot 600 rastlinskih vrst. Na Logu obiščite še Dom Trenta z informacijskim središčem parka in Trentarskim muzejem. Ogledate si lahko projekcijo o parku, videopostavitev o podvodnem svetu Soče skozi štiri letne čase ter razstave o življenju in zgodovini Trente.
Kraji na poti: Izvir Soče, Alpski botanični vrt Juliana, Dom Trenta, Spomenik Juliusu Kugyju.
Vključuje: Ogled izvira je brezplačen. Za vrt Juliana in Trentarski muzej kupite ločeni vstopnici.
Nasvet: Za pot do izvira obujte pohodne čevlje in imejte proste roke za oprijemanje jeklenic. Če vam izpostavljeni odseki ne ustrezajo, se lahko obrnete pred zadnjim vzponom. V botaničnem vrtu je navadno največ cvetja maja in v začetku junija.
Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra. Dom Trenta je navadno odprt vsak dan od konca aprila do konca oktobra.
Soška pot je 25 km dolga pot Triglavskega narodnega parka, ki spremlja reko od izvira do Bovca. Le redki jo prehodijo v enem dnevu. Izberete lahko posamezen odsek, njegovo dolžino in smer hoje. Od Koče pri izviru Soče do Loga v Trenti hodite približno dve uri in pol. Sedem tabel vam predstavi zgodovino, geologijo, rastlinstvo in živalstvo doline. Ob poti so spomenik Juliusu Kugyju, domačija Turer z značilno trentarsko arhitekturo, korita Mlinarice in cerkev Device Marije Lavretanske. Na čase, ko so les spravljali po reki, spominjata obnovljeni leseni žleb in beneška žaga. Naslednji odsek se začne pri Markovem mostu in po levem bregu med gozdovi, travniki in starimi skalnimi podori v približno dveh urah in pol pripelje do Malih korit Soče. Štiri brvi omogočajo, da pot skrajšate. Od tod nadaljujete do Velikih korit in naprej proti Bovcu. Lesene viseče brvi so značilnost celotne poti.
Kraji na poti: Izvir Soče, Korita Mlinarice, Dom Trenta, Mala korita Soče, Velika korita Soče.
Vključuje: Pot je označena in brezplačna. Ker je enosmerna, se na izhodišče lahko vrnete z avtobusom. Poleti vzdolž doline ustavlja avtobus na progi Bovec–izvir Soče–Vršič–Kranjska Gora.
Nasvet: Avto lahko pustite na Logu pred Domom Trenta, nekaj metrov od postajališča. Z avtobusom se zapeljite navzgor in se vrnite peš po dolini. Če izstopite pri odcepu za izvir, imate do koče še približno pol ure hoje. Ob poti se lahko na več mestih spustite do vode in si odpočijete v senci.
Najboljši čas za obisk: Od junija do septembra vozi poletni avtobus. Maja in oktobra je na poti manj ljudi.
Oba slapova napajata deževnica in snežnica, ki ponikneta v apnenčastem Kaninskem pogorju in ob njegovem vznožju spet pritečeta na dan v kraških izvirih. Boka je najvodnatejši slovenski slap, visok skupno 144 m in širok 18 m. Voda s skalne police najprej prosto pada 106 m in nato še okoli 30 m. Spomladi in jeseni ob taljenju snega in deževju lahko pretok doseže 100 m³ na sekundo, v suhih poletnih mesecih pa upade na okoli 2 m³ na sekundo. Slap dobro vidite s ceste med Bovcem in Žago. Desno od mostu se začne označena pot do razgledišča, do katerega je približno 15 minut hoje. Pri vasi Plužna vas čaka drugačen prizor. Slap Virje je visok 12 m in širok 20 m, več pramenov vode pa se steka v zelen tolmun med z mahom poraslimi skalami. Napaja ga potok Glijun, katerega kraški izvir je eden redkih, ki nikoli ne presahnejo. Temperatura vode ne preseže 7 °C. Iz Plužne sledite cesti proti umetnemu jezeru in smerokazom za slap Virje.
Kraji na poti: Slap Boka, Slap Virje, Plužna.
Vključuje: Ogled slapov je brezplačen. Parkirišče pri slapu Virje je plačljivo, dostop z avtodomi in avtobusi pa ni dovoljen.
Nasvet: Kopanje v tolmunu pod slapom Virje je prepovedano. Julija in avgusta lahko iz Bovca do obeh slapov pridete z javnim prevozom. Peš ali s kolesom se lahko iz Bovca do Virja odpravite po eni od poti Kaninskih voda. Pot je dolga 9,5 km, za hojo računajte približno dve uri.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija ter oktobra in novembra je Boka navadno najbolj vodnata. Ob koncu poletja se lahko precej stanjša.
Približno 4 km iz Bovca proti Predelu stoji trdnjava Kluže. Dolina se tu zoži med pobočjem Rombona in 70 m globoko sotesko Koritnice. Prehod, znan kot Bovška vrata, so v 15. stoletju zavarovali z leseno utrdbo pred turškimi vpadi na Koroško. Pozneje je tu stala kamnita utrdba, ki so jo avstrijski vojaki branili pred Napoleonovo vojsko. Današnjo podobo je trdnjava dobila v 19. stoletju, med prvo svetovno vojno pa je postala del soške fronte. V njej si lahko ogledate stalno razstavo o njeni zgodovini ali se udeležite katere od kulturnih prireditev. Pod trdnjavo je 400 m dolg predor, ki so ga Italijani pred drugo svetovno vojno izkopali za hidroelektrarno, a je niso nikoli zgradili. Danes po njem le v spremstvu vodnika pridete do razgledišča nad sotesko. Na drugi strani ceste se široka, v skalo vklesana pot skozi 100 m dolg osvetljen predor vzpne do ruševin utrdbe Fort Hermann. Na pobočju Rombona so jo postavili med letoma 1897 in 1900, uničilo pa jo je italijansko topništvo. Vzpon traja slabe pol ure.
Kraji na poti: Trdnjava Kluže, Fort Hermann, Soteska Koritnice.
Vključuje: Vstopnico za trdnjavo kupite posebej. Od junija do septembra so ob izbranih dnevih na voljo vodeni ogledi trdnjave in predora. Število mest je omejeno. Ogled utrdbe Fort Hermann je brezplačen.
Nasvet: Za pot do utrdbe Fort Hermann vzemite svetilko. Za predorom pot in ruševine niso osvetljene ali zavarovane. Zunaj poletja je trdnjava Kluže odprta le ob določenih dnevih, zato pred obiskom preverite urnik.
Najboljši čas za obisk: Od junija do septembra je trdnjava odprta vsak dan, aprila in maja pa navadno od petka do nedelje.
Mangartska cesta je najvišja gorska cesta v Sloveniji. V 12 km ozkega asfalta se dvigne za 980 m in skozi pet v skalo vklesanih predorov privede na višino 2.055 m pod Mangartskim sedlom. Nad njim se dviga Mangart (2.679 m), tretja najvišja gora pri nas. Cesto so leta 1938 zgradili italijanski vojaki in odtlej je bila večkrat obnovljena. Nad Logom pod Mangartom se odcepi od ceste proti Predelu. Med vožnjo skozi ostre ovinke se odpirajo pogledi na Rombon, Jerebico, Jalovec in Loško steno. Kmalu za prvimi ovinki leži Mangartska planina (1.295 m), kjer že več kot pet stoletij pasejo ovce. V pašni sezoni iz mleka bovške ovce izdelujejo bovški sir. Gori pod sedlom poleti cvetijo visokogorske trate, med njimi živijo svizci in kozorogi. S sedla pogled seže do Belopeških jezer na italijanski strani. Tu se začnejo tudi poti na vrh Mangarta, za katere potrebujete gorniške izkušnje in ustrezno opremo.
Kraji na poti: Mangartska cesta, Mangartsko sedlo, Mangartska planina, Log pod Mangartom.
Vključuje: Ekološki prispevek za vozilo plačate posebej, le z gotovino. Cesta je prevozna za osebne avtomobile, motorje in manjše avtobuse.
Nasvet: Prednost imajo vozila, ki peljejo navzgor. Cesto odprejo, ko sneg skopni, zaradi skalnih podorov pa je lahko zgornji del zaprt. Pred odhodom preverite prevoznost in računajte na hojo od zadnjega dostopnega parkirišča do sedla. Tudi avgusta vzemite topla oblačila, odpadke pa odnesite v dolino.
Najboljši čas za obisk: Od pozne pomladi do jeseni, odvisno od snega. Pozimi je cesta zaprta.
Kobariški muzej je osrednji muzej soške fronte, ki je med letoma 1915 in 1917 potekala skozi Posočje. Ob predmetih, fotografijah, zemljevidih, maketah in filmski projekciji spoznate boje in vsakdan vojakov v gorah. V ospredju je dvanajsta soška bitka oktobra 1917, ko so avstro-ogrske in nemške enote pri Kobaridu prebile italijanske položaje. O umiku je Ernest Hemingway pisal v romanu Zbogom, orožje!, v bitki pa se je bojeval tudi mladi poročnik Erwin Rommel. Muzej je prejel muzejsko nagrado Sveta Evrope in najvišje slovensko priznanje na področju muzealstva. Nedaleč od muzeja se mimo postaj križevega pota povzpnete na Gradič. Tu stoji italijanska kostnica iz leta 1938. Tri osmerokotne terase se stopničasto ožijo proti cerkvi sv. Antona iz 17. stoletja. V kostnici počivajo posmrtni ostanki 7.014 znanih in neznanih italijanskih vojakov. To je edina italijanska kostnica v Sloveniji in ena od postaj na Poti miru.
Kraji na poti: Kobariški muzej, Italijanska kostnica, Cerkev sv. Antona.
Vključuje: Vstopnico za muzej kupite posebej. Za voden ogled muzeja in znamenitosti v okolici se dogovorite vnaprej. Ogled kostnice je brezplačen.
Nasvet: Muzej je odprt vse dni v letu, od oktobra do marca ima krajši urnik. V dežju je med najbolj obiskanimi točkami v dolini. Do kostnice se povzpnete v 15 do 20 minutah, lahko pa se pripeljete tudi z avtom.
Najboljši čas za obisk: Vse leto.
Kobariška zgodovinska pot v približno 5 km dolgem krogu povezuje zgodovinske in naravne znamenitosti v okolici Kobarida. Od muzeja se povzpnete do italijanske kostnice in nadaljujete skozi gozd na Tonovcov grad, vzpetino z ostalinami utrjene poznoantične naselbine. Mimo ostankov italijanske obrambne črte iz prve svetovne vojne se spustite v sotesko Soče in prečkate reko. Cilj je 15 m visoki slap Kozjak, ki pada v zelen tolmun v temačni skalni dvorani. Njene stene prekrivajo apnenčaste obloge, podobne jamskim. Urejena pot z lesenimi mostički vas pripelje na podest pred slapom. Potok Kozjak izvira pod Krnčico (2.142 m) in tvori šest slapov, od katerih sta dostopna le Veliki Kozjak in 8 m visoki Mali Kozjak. Vračate se čez kamniti Napoleonov most. Leta 1750 so ga zgradili na najožjem delu soteske, ime pa je dobil po francoskih četah, ki so ga prečkale na poti proti Predelu. Če izpustite gozdni odsek s Tonovcovim gradom, je pot dolga približno 3 km in traja dve do tri ure.
Kraji na poti: Italijanska kostnica, Tonovcov grad, Napoleonov most, Slap Kozjak.
Vključuje: Pot je označena. Od aprila do oktobra na vstopni točki na poti do slapa Kozjak posebej plačate prispevek za uporabo infrastrukture.
Nasvet: Tolmun pod slapom Kozjak leži na zavarovanem območju, kjer kopanje ni dovoljeno. Za kopanje občina priporoča bregove Soče, Nadiže in Idrijce. Razgledni podest je majhen, zato poleti pridite zgodaj ali pozno popoldne. Če bi radi videli le slap, lahko pot začnete pri Napoleonovem mostu.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra. V skalni dvorani pri slapu je tudi ob vročih dneh hladno.
Na grebenu Kolovrata na meji z Italijo je italijanska vojska med boji na soški fronti na višini 1.115 m uredila tretjo obrambno črto. V muzeju na prostem si lahko ogledate ohranjene in obnovljene opazovalnice, strelske jarke, mitralješke in topniške položaje ter kaverne. V eni je v skalo vklesano spiralno stopnišče. Ob poti so razlagalne table. Muzej je del Poti miru, ki od Alp do Jadrana povezuje obeležja in ostaline prve svetovne vojne. Z grebena boste razumeli pomen teh položajev. Na eni strani se odpirajo nekdanja bojišča od Kaninskega pogorja do Krna, na drugi Furlanska nižina in ob jasnem vremenu Jadransko morje. S ceste med Kobaridom in Tolminom pri Idrskem zavijte proti Livku (5 km), nato levo do Livških Raven (4 km). Po grebenu vas ločijo še 3 km od manjšega parkirišča z informacijsko tablo pri vhodu. Na Kolovrat se lahko povzpnete tudi iz Volč pri Tolminu ali z italijanske strani.
Kraji na poti: Muzej na prostem Kolovrat, Livek, Livške Ravne.
Vključuje: Vstop je prost. Junija, julija in avgusta je ob muzeju odprta informacijska točka Poti miru, ki jo ob slabem vremenu zaprejo. Voden ogled rezervirajte v centru za obiskovalce v Kobaridu.
Nasvet: Poleti na Kolovrat vozijo avtobusi iz Kobarida in Tolmina. Navzgor se lahko peljete z avtobusom, vrnete pa peš po daljinski poti Alpe Adria Trail ali s kolesom po asfaltni cesti. Na grebenu piha, zato vzemite topla oblačila.
Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra, najbolje ob jasnem vremenu.
Tolminska korita so skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice. Tu je najnižji vstop v Triglavski narodni park. Od blagajne vas 2 km dolga enosmerna pot popelje na dno korit do sotočja obeh rek, ki je s 180 m nadmorske višine najnižja točka parka. Ob poti sta termalni izvir z vodo s temperaturo med 18,8 in 20,8 °C ter Medvedova glava, skalna gmota, zagozdena med steni korit Zadlaščice. Pot se nato povzpne do Hudičevega mostu 60 m nad Tolminko in vodi v bližino Zadlaške jame, ki ji po pesniku Danteju Alighieriju pravijo tudi Dantejeva jama. Za vsak termin je na voljo omejeno število mest. Vstopnico za izbrano uro lahko kupite na spletu, v turističnoinformacijskem centru v Tolminu ali na blagajni. Korita so odprta tudi v dežju. Zaprejo jih le v izjemnih razmerah, denimo ob neurju ali zelo visoki vodi.
Kraji na poti: Tolminska korita, Hudičev most, Medvedova glava, Dantejeva jama.
Vključuje: Vstopnico za izbrani termin kupite posebej. Parkirišče P1 pri vhodu je namenjeno osebnim avtomobilom in je v sezoni plačljivo. Brezplačni parkirišči P2 in P3 v Tolminu sta od vhoda oddaljeni 15 oziroma 30 minut hoje. Poleti vozi povezovalni avtobus.
Nasvet: Julija in avgusta vstopnico kupite vnaprej, saj se termini zapolnijo. Obujte pohodne čevlje, ker je pot mestoma strma in ob dežju spolzka. Z otroškim vozičkom pot ni prehodna, z invalidskim vozičkom pa lahko pridete do Hudičevega mostu. Psa imejte na povodcu.
Najboljši čas za obisk: Za obisk izberite čas od aprila do oktobra. Sezona običajno traja od sredine marca do sredine decembra.
Visoko nad dolino Tolminke v Triglavskem narodnem parku stoji spominska cerkev Svetega Duha v Javorci. Leta 1916 so jo zgradili avstro-ogrski vojaki, mojstri različnih obrti, v spomin na tovariše, ki so padli na okoliških gorskih bojiščih. Načrte je izdelal dunajski slikar in tedanji nadporočnik Remigius Geyling, gradnjo pa je vodil poročnik Géza Jablonszky. Nastal je redek primer dunajske secesije v lesu. Na stolpu boste opazili sončno uro, nad vhodom grb monarhije in napis PAX, na zunanjih stenah pa grbe dvajsetih dežel Avstro-Ogrske. V notranjosti se kot listi knjige odpirajo hrastove plošče z vžganimi imeni 2.564 vojakov. Cerkev nosi znak evropske dediščine in je ena od postaj na Poti miru. S terase vidite Rdeči rob in greben med Tolminom in Bohinjem. Iz Zatolmina do parkirišča vodi 7 km ozke makadamske ceste z izogibališči, primerne le za osebna vozila. Od parkirišča se po betonski poti v 15 do 20 minutah povzpnete do cerkve.
Kraji na poti: Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci, Dolina Tolminke.
Vključuje: Vstopnico za cerkev kupite posebej. Poleti iz Tolmina do parkirišča pod Javorco vozi avtobus. Število sedežev je omejeno, vozovnico plačate posebej.
Nasvet: Poleti izberite avtobus, saj je cesta ozka, parkirišče pa majhno. Cerkev je pozimi zaprta, na začetku in koncu sezone pa navadno odprta le ob koncih tedna in praznikih. Pred odhodom preverite urnik.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra. Pozimi je cerkev zaprta.
Tolmin je največje mesto v dolini in najbližje železniški postaji Most na Soči. V nekdanji Coroninijevi graščini v središču mesta domuje Tolminski muzej. Na stalni razstavi lahko zgodovini Posočja sledite skozi več obdobij. Najbolj znane so arheološke najdbe z Mosta na Soči, zlasti iz starejše železne dobe. Etnološki in zgodovinski del razstave predstavljata življenje na Tolminskem in veliki tolminski punt leta 1713. V galeriji se vrstijo občasne razstave. Nedaleč od mesta stoji na levem bregu Soče nemška kostnica. Nemčija jo je med letoma 1936 in 1938 postavila v spomin 965 nemškim vojakom, padlim v dvanajsti soški bitki leta 1917. V kapeli so njihova imena vrezana v hrastove plošče, za kovano železno mrežo pa zapisana v mozaikih. Kostnica je del Poti miru. Poleti je odprta le po nekaj ur na teden, za obisk zunaj tega časa pa se dogovorite v muzeju.
Kraji na poti: Tolminski muzej, Nemška kostnica pri Tolminu.
Vključuje: Vstopnini za muzej in kostnico plačate posebej. Ob ponedeljkih je muzej zaprt.
Nasvet: Za skupine po predhodnem dogovoru v muzeju pripravijo oglede okoliških znamenitosti, med drugim arheološke poti in muzeja na Mostu na Soči. Ob koncih tedna je muzej odprt le popoldne.
Najboljši čas za obisk: Vse leto. Julija in avgusta je muzej odprt dlje.
Po dnevih
Predlogi za načrtovanje poti. Vrstni red dni prilagodite vremenu in razpoložljivosti izletov.
Zjutraj se po cesti proti Trenti odpeljite do Velikih korit Soče. Prečkajte visečo brv in se ob bregu sprehodite do izteka korit. Vrnite se v Bovec in se popoldne z enim od bovških ponudnikov spustite z raftom od Loga Čezsoškega do Trnovega ob Soči. Ob koncu dneva se ustavite pri slapu Boka. Do razgledišča je s ceste 15 minut hoje. Če imate še dovolj energije, lahko namesto Boke obiščete trdnjavo Kluže, 4 km od Bovca.
Iz Bovca se odpeljite 22 km po dolini do Kobarida. Zgodaj obiščite Kobariški muzej in se povzpnite do italijanske kostnice. Od tam nadaljujte do Napoleonovega mostu in slapa Kozjak ter se na kosilo vrnite v kraj. Popoldne se odpravite v 16 km oddaljeni Tolmin. Za Tolminska korita vnaprej kupite vstopnico za izbrani termin in si za pot vzemite uro in pol.
Zjutraj si oglejte Velika korita Soče, ko na parkirišču lažje najdete prostor. Okoli poldneva se vrnite na spust z raftom. Popoldne pojdite do slapa Virje pri Plužni. Dan končajte pri Boki, ki jo lahko vidite že s ceste proti Žagi ali z razgledišča.
Zjutraj obiščite trdnjavo Kluže in se s svetilko povzpnite do ruševin utrdbe Fort Hermann. Po kosilu se odpeljite v Kobarid, obiščite muzej in prehodite krajšo, približno 3 km dolgo različico Kobariške zgodovinske poti. Vodi mimo italijanske kostnice, soteske Soče, slapa Kozjak in Napoleonovega mostu. Prenočite v Kobaridu, ki v dolini slovi po svojih restavracijah.
Dopoldne prehodite Tolminska korita. Popoldne se odpravite v Javorco. Poleti se lahko odpeljete z avtobusom s tolminske avtobusne postaje, zunaj poletja pa z avtom po makadamski cesti v dolini Tolminke. Na koncu vas čaka še 15 do 20 minut hoje. Če je cerkev zaprta, obiščite Tolminski muzej v središču mesta.
S poletnim avtobusom ali avtom se odpravite proti izviru Soče. Po Soški poti se nato v približno dveh urah in pol spustite do Loga v Trenti, mimo spomenika Juliusu Kugyju in korit Mlinarice. Obiščite botanični vrt Juliana in Dom Trenta. Na poti nazaj v Bovec se ustavite ob Malih in Velikih koritih Soče.
Zgodaj se skozi Log pod Mangartom odpeljite na Mangartsko cesto. Nadaljujte do konca odprtega odseka in se peš povzpnite na Mangartsko sedlo. Z višine nad 2.055 m se odpre pogled na Belopeški jezeri. Med spustom se v pašni sezoni ustavite na Mangartski planini, nato še pri trdnjavi Kluže. Če je cesta zaprta, namenite dan slapu Virje in potem ob Kaninskih vodah.
Dan namenite reki. Dopoldne ali popoldne se z vodnikom spustite z raftom ali kajakom, drugo polovico dneva pa obiščite slap Boka in kopalna območja ob Soči. Pozno popoldne se odpeljite v 22 km oddaljeni Kobarid.
Dopoldne obiščite Kobariški muzej in prehodite celotno Kobariško zgodovinsko pot. Približno 5 km dolga pot vključuje Tonovcov grad in slap Kozjak. Popoldne se skozi Idrsko in Livek povzpnite do muzeja na prostem na Kolovratu, na 1.115 m. Iz strelskih jarkov se na eno stran odpira pogled v dolino Soče, na drugo pa na Furlansko nižino.
Dopoldne obiščite Tolminska korita z vstopnico za izbrano uro. Nato se s poletnim avtobusom ali avtom odpravite v Javorco, pozno popoldne pa še v Tolminski muzej. Če pot nadaljujete z vlakom, se na bohinjsko progo priključite na postaji Most na Soči, 6 km od Tolmina.
Najboljši čas za obisk
Za rafting, kajak in pohode so najprimernejši meseci od maja do septembra. Najbolj vroče in živahno je julija in avgusta, sezona vodenih spustov pa običajno traja od aprila do oktobra. Mangartska cesta je glede na snežne razmere odprta od pozne pomladi do jeseni. Pozimi se dolina umiri in nekatere znamenitosti zaprejo vrata.
Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.
Zima · mir v dolini
Januarja je bila v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 4,5 °C, povprečna temperatura pa 0,4 °C. Od približno 140 mm padavin jih del pade v obliki snega, ki v dnu doline navadno ne obleži dolgo. Do začetka plovbne sezone na Soči je še nekaj mesecev, Tolminska korita, cerkev v Javorci, Dom Trenta ter cesti na Mangart in čez Vršič so zaprti. Kobariški muzej je odprt vsak dan po krajšem urniku, Tolminski muzej pa od torka do nedelje. V dolini je mirno in številni turistični ponudniki čez zimo počivajo.
Zima · mesec z najmanj padavinami
Februarja je bila v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 6,6 °C, povprečna temperatura pa 1,7 °C. S približno 105 mm padavin je to najbolj suh mesec, čeprav nekaj dni še sneži. Športna plovba na Soči še ni dovoljena in sezonske znamenitosti so zaprte. Čas lahko namenite muzejema v Kobaridu in Tolminu ali krajšim sprehodom po dnu doline. V senci pazite na poledico.
Konec zime · začetek plovbe 15. marca
Marca so v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 najvišje dnevne temperature v povprečju dosegle 10,9 °C, mesečno pa je padlo približno 165 mm padavin. Plovbna sezona na Soči se začne 15. marca. Voda je še mrzla in le redki ponudniki že organizirajo spuste. Tolminska korita navadno odprejo v drugi polovici meseca, cerkev v Javorci pa glede na stanje ceste konec marca ali v začetku aprila. Cesti čez Vršič in na Mangart sta zaradi snega še zaprti.
Pomlad · taljenje snega in visoka Soča
Aprila so v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 najvišje dnevne temperature v povprečju dosegle 14,9 °C, povprečno pa je padlo okoli 200 mm dežja. Ob taljenju snega imata Soča in Boka navadno veliko vode. Pri slapu Kozjak začne delovati vstopna točka, trdnjava Kluže je praviloma odprta od petka do nedelje, proti koncu meseca odpre vrata še Dom Trenta. Kobariški muzej preide na daljši urnik. Cesto čez Vršič navadno odprejo, ko odstranijo sneg.
Pomlad · cvetenje v vrtu Juliana
Maja so v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 najvišje dnevne temperature v povprečju dosegle 19,8 °C. V plohah pade približno 220 mm padavin. Soča je dovolj vodnata za rafting in kajak, dolina že zeleni, obiskovalcev pa je še malo. V alpskem botaničnem vrtu Juliana navadno največ rastlin cveti maja in v začetku junija. Trdnjava Kluže je odprta le del tedna, na zgornjem delu Mangartske ceste pa običajno še leži sneg.
Začetek poletja · prve poletne avtobusne povezave
Junija so v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 najvišje dnevne temperature v povprečju dosegle 23,3 °C. Pade približno 200 mm padavin, proti večeru so pogoste nevihte. Trdnjava Kluže je odprta vsak dan. Voziti začne avtobus iz Bovca mimo izvira Soče čez Vršič do Kranjske Gore. Navadno v tem mesecu odprejo tudi Mangartsko cesto, če to dopušča sneg. Konec junija začne voziti avtobus iz Tolmina v Javorco. Dolge dneve lahko izkoristite za Soško pot.
Višek poletne sezone · kopanje v rekah
Julija je bila v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 26 °C, povprečna temperatura pa 19,6 °C. Pade približno 185 mm padavin, večinoma v kratkih plohah. Odprte so vse sezonske znamenitosti in vozijo vse poletne linije, tudi avtobusi iz Kobarida v okoliške vasi, na Kolovrat in do Nadiže. Vodostaj Soče upade in spusti postanejo mirnejši. Termini za Tolminska korita se zapolnijo, parkirišča pa so polna že zgodaj. Vnaprej si zagotovite vstopnice, vodene spuste in prenočišča.
Višek poletne sezone · največ obiskovalcev v dolini
Avgusta so v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 najvišje dnevne temperature v povprečju dosegle 25,6 °C, povprečno pa je padlo približno 200 mm padavin. Takrat je v dolini največ obiskovalcev. Soča ostaja mrzla, za kopanje sta bolj priljubljeni toplejši Nadiža in Idrijca. Poletni avtobusi vozijo do konca meseca, nekateri tudi septembra. Slap Boka ima lahko malo vode.
Konec poletja · festival pohodništva in kolesarjenja
Septembra so v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 najvišje dnevne temperature v povprečju dosegle 20,6 °C, padlo pa je okoli 265 mm padavin. Obdobja ustaljenega vremena prekinjajo izrazite deževne fronte. Obiskovalcev je manj in na poteh je mirneje. Septembra in v začetku oktobra se lahko udeležite vodenih izletov v okviru pohodniškega in kolesarskega festivala. Nekatere poletne avtobusne povezave še delujejo, del le ob koncih tedna. Trdnjava Kluže je do konca meseca odprta vsak dan.
Jesen · Jestival v Kobaridu in FrikaFest v Tolminu
Oktobra je v Bovcu (452 m) povprečje najvišjih dnevnih temperatur za obdobje 1981–2010 znašalo 15,9 °C, povprečna mesečna količina padavin pa približno 325 mm. Z novembrom sta to najbolj namočena meseca v letu. Bukve se jesensko obarvajo, slapovi pa so navadno vodnati. V Kobaridu lahko obiščete kulinarično-umetniški Jestival, v Tolminu pa FrikaFest, kjer s siri iz doline obeležijo vrnitev pastirjev s planin. Z 31. oktobrom se konča plovbna sezona, zapreta se tudi vstopna točka pri Kozjaku in Dom Trenta.
Deževna jesen · konec sezone pri znamenitostih
Novembra so v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 najvišje dnevne temperature v povprečju dosegle 9,5 °C. S približno 330 mm padavin je to najbolj namočen mesec. Športna plovba na Soči je že končana, cerkev v Javorci zaprejo sredi meseca, cesti čez Vršič in na Mangart pa ob prvem snegu. Tolminska korita so še odprta po krajšem urniku. Obiščete lahko muzeja v Kobaridu in Tolminu ali pa si ogledate Boko, ko je posebno vodnata.
Začetek zime · mir v dolini
Decembra je bila v Bovcu (452 m) v obdobju 1981–2010 povprečna najvišja dnevna temperatura 4,8 °C, povprečna temperatura pa 0,8 °C. Pade približno 255 mm padavin, nekaj dni tudi sneži. Tolminska korita navadno zaprejo sredi meseca in znova odprejo marca. Dnevi so kratki in v dolini je mirno, Kobariški muzej pa je še naprej odprt vsak dan. Pred potjo proti gorskim prelazom preverite prevoznost cest.
Načrtujte pot
Iz Ljubljane vodi najkrajša pot do Tolmina skozi Logatec in Idrijo ter naprej ob Idrijci. Za približno 105 km si vzemite dve uri ali nekoliko več, saj je za Idrijo precej ovinkov. Od Tolmina do Kobarida je še 16 km, od tam do Bovca pa 22 km. Lahko se peljete tudi proti Novi Gorici in nato približno 40 km po dolini Soče do Tolmina. S severa vodi od Kranjske Gore skozi Trento do Bovca približno 47 km dolga cesta čez Vršič (1.611 m) s 50 serpentinami. Pozimi jo ob snegu zaprejo. Druga možnost je pot skozi Trbiž in čez Predel do Loga pod Mangartom in Bovca. Iz Furlanije vodi cesta skozi Čedad in Robič v Kobarid, ki je od Vidma oddaljen približno 45 km. Za vožnjo po slovenskih avtocestah in hitrih cestah pravočasno uredite e-vinjeto. Pozimi pred odhodom preverite prevoznost gorskih cest.
V Bovcu, Kobaridu in Tolminu ni železniške postaje. Dolini je najbližja postaja Most na Soči, 6 km od Tolmina. Leži na več kot sto let stari bohinjski progi, ki povezuje Jesenice in Novo Gorico prek Bleda in Bohinjske Bistrice. Iz Ljubljane lahko potujete s prestopom na Jesenicah ali skozi Novo Gorico. Med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči skozi bohinjski predor vozi tudi avtovlak, priročna bližnjica za pot iz Bohinja v Posočje z avtom. Poleti se na Mostu na Soči na vlake navezujejo avtobusi za Tolmin, Kobarid in Bovec. Na nekaterih vlakih so tudi vagoni za kolesa. Vozni red se spreminja s sezono, zato pred odhodom preverite povezavo pri prevozniku.
Z ljubljanske avtobusne postaje vozijo avtobusi v Tolmin, Kobarid in Bovec. Odhodov je le nekaj na dan in vožnja traja več ur. V dolino lahko pridete tudi iz Nove Gorice, redni avtobusi pa ustavljajo v vseh treh krajih. Bovec in Kranjsko Goro vse leto povezuje avtobus skozi Log pod Mangartom, čez Predel in skozi Trbiž. Ob delavnikih ima več odhodov. Druga čezmejna povezava vodi iz Tolmina v Čedad. Od junija do septembra vozi poletni avtobus iz Bovca skozi Trento, mimo odcepa za izvir Soče in čez Vršič v Kranjsko Goro. Priročen je tudi, če se na izlet brez avtomobila odpravljate z Bleda ali iz Kranjske Gore. Dnevi vožnje so odvisni od šolskega koledarja in sezone. Pred potjo preverite povezavo v nacionalnem načrtovalniku poti ali pri prevozniku.
Zunaj poletja je za izlete po dolini najpriročnejši avto. Med Bovcem in Tolminom so znamenitosti raztresene vzdolž približno 40 km doline, od glavne ceste pa se odcepijo še poti v Trento, pod Mangart in v dolino Tolminke. Julija in avgusta si lahko številne vožnje prihranite s sezonskimi avtobusi. Iz Bovca vozijo do slapov, ob nekaterih dnevih in z rezervacijo tudi do Mangartske ceste. Iz Kobarida se lahko odpeljete v Drežnico, na Kolovrat, v Breginjski kot ali ob Nadižo. V Tolminu so na voljo prevozi s parkirišč do Tolminskih korit ter povezave z Javorco in Kolovratom. Nekateri avtobusi vozijo še ob septembrskih koncih tedna. Kartica Julijske Alpe – Dolina Soče, ki jo v sezoni prodajajo v turističnoinformacijskih centrih, velja 15 dni ter vključuje vstop v več muzejev in znamenitosti ter del teh prevozov. Pri lokalnih prevoznikih lahko naročite prevoz po dogovoru, ponudniki raftinga pa udeležence odpeljejo na izhodišče. Parkiranje pri priljubljenih točkah, denimo pri slapu Virje in vhodu v Tolminska korita, je v sezoni plačljivo.
Izhodišče za raziskovanje
Pred odhodom
Z nekaj načrtovanja boste imeli več časa za uživanje na poti.
Za rafting, kajak in pohode so najprimernejši meseci od maja do septembra. Najbolj vroče in živahno je julija in avgusta, sezona vodenih spustov pa običajno traja od aprila do oktobra. Mangartska cesta je glede na snežne razmere odprta od pozne pomladi do jeseni. Pozimi se dolina umiri in nekatere znamenitosti zaprejo vrata.
Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.
V treh dneh lahko prvi dan namenite Bovcu in Soči, drugega Kobaridu s slapom Kozjak, tretjega pa Tolminskim koritom in Javorci. Če ostanete štiri ali pet dni, boste imeli čas še za Mangartsko cesto in daljše pohode.
V Bovcu imate pri roki ponudnike športnih dejavnosti, penzione in kampe ob reki. Kobarid leži sredi doline, blizu Kobariškega muzeja in slapa Kozjak. V Tolminu je več storitev, blizu je tudi železniška postaja Most na Soči. V sezoni lahko ob Soči prenočite v številnih kampih.
Odnesite svoje odpadke, upoštevajte oznake in podprite lokalne ponudnike. V naravi upoštevajte navodila za obiskovalce.
Odgovori na vaša vprašanja
V treh dneh si lahko ogledate Bovec, Kobarid in Tolmin. S štirimi ali petimi dnevi boste imeli čas še za Mangartsko cesto in daljše pohode.
Običajno od aprila do oktobra. Spomladi je ob taljenju snega voda navadno višja. Tudi poleti ostaja mrzla, neoprensko obleko pa dobite pri ponudniku spusta.
Z avtom si olajšate pot med znamenitostmi, saj so raztresene po dolini, zunaj poletne sezone pa so avtobusi redki. Poleti nekatere izletniške točke povezujejo turistični avtobusi, ponudniki raftinga pa poskrbijo za prevoz udeležencev.
Do Tolmina se lahko peljete skozi Idrijo ali Novo Gorico. Za vožnjo računajte približno dve uri in pol. Poleti lahko v dolino vstopite tudi čez Vršič. Iz Ljubljane vozijo avtobusi v Tolmin, Kobarid in Bovec.
Za kopanje izberite miren tolmun ali prodišče z mirno vodo. Soča je tudi poleti zelo mrzla. Izogibajte se brzicam in koritom.
V Kobariškem muzeju si lahko vse dni v letu ogledate predmete, zemljevide in film o soški fronti. V Tolminu lahko obiščete Tolminski muzej, pri Bovcu pa v sezoni trdnjavo Kluže. Tolminska korita so v dežju odprta, razen ob neurjih ali zelo visoki vodi. Obujte čevlje z dobrim oprijemom. Po močnem dežju je posebno vodnat slap Boka.
Da. Za vsak termin je na voljo omejeno število mest, vstopnica pa velja le ob izbrani uri. Kupite jo lahko na spletu, v tolminskem turističnoinformacijskem centru ali pri vhodu. Če je termin razprodan, lahko izberete prvega prostega. Za 2 km dolgo pot s približno 500 stopnicami si vzemite uro in pol.
Ne. Vršič je s 1.611 m naš najvišji cestni prelaz. Pozimi ga zaradi snega za del sezone zaprejo, datum zapore pa je odvisen od razmer. Takrat se lahko iz Kranjske Gore v Bovec pripeljete skozi Trbiž in čez Predel. Pred odhodom preverite prevoznost cest.
Najbližja postaja je Most na Soči, 6 km od Tolmina. Leži na bohinjski progi, ki povezuje Jesenice z Novo Gorico prek Bleda in Bohinjske Bistrice. Do Tolmina, Kobarida ali Bovca nadaljujte z avtobusom ali taksijem. Med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči skozi bohinjski predor vozi tudi avtovlak. Pred potjo preverite vozni red.
Če načrtujete rafting ali kajak, je priročen Bovec v zgornjem delu doline. Blizu so Velika korita Soče, slap Boka, trdnjava Kluže in Mangartska cesta. Kobarid leži 22 km od Bovca in 16 km od Tolmina, blizu muzeja in slapa Kozjak. Tolmin ima več storitev, v bližini pa so Tolminska korita, Javorca in postaja Most na Soči. Če ostanete štiri ali pet dni, si lahko skrajšate vožnje tako, da del noči preživite v Bovcu, preostale pa v Kobaridu ali Tolminu.
Ne. Oba slapova sta na zavarovanih območjih in kopanje v njunih tolmunih ni dovoljeno. Voda pri izviru nad slapom Virje ima okoli 7 °C. Za kopanje izberite označena kopalna območja ob Soči, Nadiži ali Idrijci. Zadnji dve sta toplejši.
Približno 230 km dolga označena pot od Alp do Jadrana povezuje ostaline soške fronte iz prve svetovne vojne na slovenski in italijanski strani. V Posočju vodi od Loga pod Mangartom do Mengor. Obiščete lahko šest muzejev na prostem, med njimi Ravelnik in Čelo pri Bovcu ter Kolovrat, pa tudi trdnjavo Kluže, italijansko kostnico v Kobaridu in cerkev v Javorci. V centru za obiskovalce v Kobaridu organizirajo vodene oglede.
Več kot vodnik