Goriška brda in Vipavska dolina

Goriška · Slovenija

Goriška brda in Vipavska dolina

Od Solkanskega mostu in Trga Evrope med obema Goricama se podajte med briške vinograde, za obzidje Šmartnega in k izvirom Vipave.

Alpska Slovenija

Na fotografiji: Hills and vineyards of Goriška Brda

Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.

Spoznajte kraj

Pokrajina, ki jo doživite
v svojem ritmu.

Na zahodu Slovenije, kjer se alpski svet spušča proti Furlanski nižini, lahko iz Nove Gorice raziščete dve vinorodni pokrajini. Severno in zahodno od mesta se ob italijanski meji vrstijo briški griči z vinogradi, sadovnjaki in vasmi na slemenih. Vzhodno od mesta se med Trnovsko planoto, Nanosom in Krasom odpira Vipavska dolina. V njenem sredozemskem podnebju ima glavno besedo burja.

Za današnjo podobo obeh Goric je bilo odločilno leto 1947. Po mirovni pogodbi je Gorica pripadla Italiji, nova meja pa je od starega mesta odrezala železniško postajo in vzhodna predmestja. Danes se mesti stikata na Trgu Evrope pred postajo. V bližini si lahko ogledate grobnico francoskih Burbonov na Kostanjevici, se povzpnete do bazilike na 682 m visoki Sveti Gori ali pa se ustavite ob Soči v Solkanu. Tam jo prečka železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu med železniškimi mostovi.

Na Dobrovem, sedežu briške občine, je v renesančnem gradu galerija Zorana Mušiča. V Šmartnem so se iz časov obmejne utrdbe ohranili obzidje in stolpi. Ob obisku Brd pokusite rebulo, maja in junija pa še briške češnje. V zgornji Vipavski dolini lahko med hišami v Vipavi sledite izvirom istoimenske reke. V obzidanem Vipavskem Križu si oglejte kapucinski samostan s staro knjižnico, v dolinskih kleteh pa spoznajte domači sorti zelen in pinelo.

This destination brings together 3 cities: Nova Gorica, Dobrovo, Vipava.

Delite: WhatsApp
Delite svoja popotniška doživetja s fotografijami Pošljite fotografije vsakega kraja, ki ste ga obiskali. Največje število fotografij na kraj: 5.

Ena destinacija, več poti

Mesta na tej poti

Začnite v enem mestu ali v načrt poti vključite več mest.

Goriška brda in Vipavska dolina – lega
VipavaNova GoricaDobrovo

Meje: Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), Register prostorskih enot, 28/02/2024, licença CC BY 4.0. Priredba: Cidade Turismo.

Kako do tja: Goriška brda in Vipavska dolina

✈ Aeroporto di Trieste (TRS), kraj: Ronchi dei Legionari (Itália) · 33 km do cilja (Nova Gorica)

Iz Ljubljane je do Nove Gorice približno 110 km po avtocesti A1 in hitri cesti skozi Vipavsko dolino. Z Jesenic se lahko v Novo Gorico pripeljete z vlakom po bohinjski progi.

Predlagana točka prihoda: Nova Gorica

Doživite kraj

Kaj početi – Goriška brda in Vipavska dolina

Grad Dobrovo
Dobrovo · Goriška · Grad in muzej

Grad Dobrovo

Renesančni grad s kvadratnim tlorisom in vogalnimi stolpi so na Dobrovem zgradili okoli leta 1600. V njem so galerija Zorana Mušiča, zbirke o zgodovini Brd in stara vinska klet.

Frančiškanski samostan Kostanjevica
Nova Gorica · Goriška · Samostan

Frančiškanski samostan Kostanjevica

Frančiškanski samostan iz 17. stoletja stoji na griču nad Novo Gorico. Obiščete lahko grobnico Karla X. in drugih Burbonov, zgodovinsko knjižnico in zbirko starih vrtnic burbonk.

Izviri Vipave
Vipava · Goriška · Kraški izviri

Izviri Vipave

Ob vznožju Nanosa, sredi mesta, na več krajih privrejo na dan stalni izviri Vipave. Njihovi rokavi se združijo v obliki delte. Ob Glavnem trgu jih prečkajo kamniti mostički.

Solkanski most
Nova Gorica · Goriška · Most

Solkanski most

Kamniti železniški most v Solkanu prečka Sočo z lokom razpona 85 m, največjim kamnitim lokom med železniškimi mostovi na svetu. Po njem od leta 1906 vodi bohinjska proga.

Goriška brda in Vipavska dolina – prikaži dodatne kraje (6)
Vipavski Križ
Vipava · Goriška · Zgodovinska vas

Vipavski Križ

Za obzidjem na griču sredi Vipavske doline si lahko ogledate ostanke gradu, dve cerkvi in kapucinski samostan iz 17. stoletja s staro knjižnico. Vipavski Križ je nekoč sodil med najmanjša mesta habsburških dežel.

Šmartno
Dobrovo · Goriška · Zgodovinska vas

Šmartno

Šmartno se v pisnih virih prvič omenja leta 1317. Na griču sredi Brd ga še danes obdajajo obzidje in obrambni stolpi, v ozkih ulicah pa izstopa cerkev sv. Martina, največja v Brdih.

Goče
Vipava · Goriška · Zgodovinska vas

Goče

V Gočah se ozke ulice med kamnitimi hišami vzpenjajo po pobočju nad zgornjo Vipavsko dolino. Vas je zavarovana kot kulturna dediščina. Pod hišami so se ohranile stare vinske kleti.

Sveta Gora
Nova Gorica · Goriška · Romarsko svetišče

Sveta Gora

Na 682 m visoki Sveti Gori severno od Nove Gorice stojijo romarska bazilika, frančiškanski samostan in muzej soške fronte. Ob jasnem vremenu pogled seže do Jadrana in Alp.

Razgledni stolp v Gonjačah
Dobrovo · Goriška · Razgledišče

Razgledni stolp v Gonjačah

Na Mejniku nad Gonjačami stoji približno 23 m visok stolp ob spomeniku briškim žrtvam druge svetovne vojne. Z vrha se na vse strani odpirajo pogledi na briške griče in Furlanijo.

Trg Evrope
Nova Gorica · Goriška · Trg

Trg Evrope

Trg pred novogoriško železniško postajo si delita Slovenija in Italija. Po letu 1947 ga je presekala zaprta meja, danes pa se lahko čez trg sprehodite iz enega mesta v drugo.

Kaj izbrati pred odhodom

Izleti – Goriška brda in Vipavska dolina

Izhodišče, trajanje, potek, vključene storitve in okvirna cena vsakega izleta.

Peš po Novi Gorici do Trga Evrope, postaje iz leta 1906 in Muzeja na meji

Odhod: Središče Nove Gorice Peš Od 2 do 3 ur Dopoldne ali popoldne Lahko

Potem ko je Gorica ob razmejitvi pripadla Italiji, so 13. junija 1948 položili temeljni kamen za Novo Gorico, najmlajše slovensko mesto. Po povojnem mestnem središču se najlaže sprehodite peš. Pot vodi mimo parkov, stavb slovenskih arhitektov tistega časa in gredic vrtnic, ki so postale simbol mesta. Najbolj prepoznaven je Trg Evrope oziroma Piazza della Transalpina. Obe Gorici sta ga kot skupni trg odprli leta 2004 ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Na sredini trga pred železniško postajo, prav tam, kjer je nekoč stal mejnik, je danes mozaik Nove Evrope. Postajno poslopje, zgrajeno leta 1906 ob odprtju bohinjske proge, je najstarejša stavba mesta. V njem je zbirka Kolodvor, ena od štirih zbirk Muzeja na meji pod okriljem Goriškega muzeja. Spoznate lahko življenje ob meji, ki je leta 1947 ločila Italijo in Jugoslavijo. Na italijanski strani trga poiščite še sončno uro iz kolesa parne lokomotive, nato pa sprehod nadaljujte po goriških ulicah.

Kraji na poti: Trg Evrope, Železniška postaja Nova Gorica, Zbirka Kolodvor (Muzej na meji), Gorica.

Vključuje: Trg je prosto dostopen. Muzejska zbirka Kolodvor je v postajnem poslopju. Odprta je vsak dan, ob delavnikih z opoldanskim premorom. Pred obiskom preverite urnik.

Nasvet: Za obisk drugih zbirk Muzeja na meji se podajte še iz središča mesta. Obiščete lahko stražni stolp v Vrtojbi, zbirko v Mirnu in zbirko na nekdanjem mejnem prehodu Pristava.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; od konca aprila do sredine maja v mestu navadno poteka festival vrtnic.

Grobnica Burbonov, Škrabčeva knjižnica in vrtnice na Kostanjevici

Odhod: Središče Nove Gorice Peš ali z avtom, nato voden ogled od ene do dveh ur Dopoldne ali popoldne Lahko; kratek vzpon

Na Kostanjevici nad obema Goricama stoji frančiškanski samostan. Grof Matija Thurn je ob obstoječi kapeli dal zgraditi manjši samostan in leta 1649 oboje izročil karmeličanom. Leta 1811 so skrb prevzeli frančiškani, ki tu živijo še danes. V prvi svetovni vojni sta bila cerkev in samostan hudo poškodovana, izgubil se je tudi velik del umetnostne zbirke. Pod cerkvenim oltarjem je grobnica Burbonov. Francoski kralj Karel X. se je moral odpovedati prestolu, leta 1836 pa se je zatekel v Gorico in tam kmalu umrl. V kamnitih sarkofagih počivajo zadnji člani te veje francoske kraljeve družine. Samostanska knjižnica je dobila ime po patru in jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, ki je tu živel več kot 40 let. Hrani okoli 10.000 knjig, med njimi 30 inkunabul. Najstarejša je iz leta 1476, v zbirki pa je tudi Bohoričeva slovnica iz leta 1584 z avtorjevim posvetilom. Knjižnica je zavarovan kulturni spomenik. Na nekdanjem samostanskem vrtu si lahko ogledate zbirko burbonk, ki jo domači turistični delavci uvrščajo med največje in najpopolnejše na svetu.

Kraji na poti: Frančiškanski samostan Kostanjevica, Grobnica Burbonov, Škrabčeva knjižnica, Zbirka vrtnic burbonk.

Vključuje: Za ogled grobnice se vstopnina plača posebej. Knjižnico odprejo za najavljene skupine. Ob nedeljah in praznikih si lahko ogledate le grobnico, in sicer popoldne.

Nasvet: Burbonke navadno zacvetijo maja. Okoli božiča in novega leta je lahko grobnica zaprta, zato pred obiskom preverite urnik.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; za cvetoče burbonke izberite maj.

Zbirke Goriškega muzeja na gradu Kromberk

Odhod: Središče Nove Gorice Z avtom ali kolesom Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne ali popoldne Lahko

Le nekaj kilometrov od središča Nove Gorice stoji grad Kromberk, osrednje razstavišče Goriškega muzeja. Prva stavba na tem mestu je nastala v prvi polovici 13. stoletja. Med obema svetovnima vojnama je grad pogorel, po vojni pa ga je muzej postopoma obnovil. V notranjosti si lahko ogledate stalne zbirke o umetnosti in kulturni zgodovini Goriške ter občasne razstave. V grajskem parku sta amfiteater in lapidarij na prostem. Pred izletom v Brda ali Vipavsko dolino tu spoznate preteklost obeh pokrajin, zbirke pa si lahko v miru ogledate tudi ob dežju ali močni burji.

Kraji na poti: Grad Kromberk, Goriški muzej.

Vključuje: Vstopnina se plača posebej. Ob ponedeljkih je grad zaprt, ob sobotah so ogledi mogoči po predhodnem dogovoru. Od novembra do aprila velja drugačen urnik kot od maja do oktobra.

Nasvet: Ob nedeljah in praznikih grad odpre vrata pozneje kot med tednom. Pred odhodom preverite odpiralni čas za dan obiska.

Najboljši čas za obisk: Vse leto.

Ob Soči do Solkanskega mostu

Odhod: Nova Gorica; Solkan leži tik severno od mesta Z avtom, kolesom ali mestnim avtobusom, nato peš od ene do dveh ur Dopoldne ali popoldne Lahko

Solkanski most prečka Sočo z 85 m širokim lokom, največjim kamnitim lokom na svetu na železniškem mostu. Dokončali so ga leta 1905 med gradnjo bohinjske proge med Jesenicami in Gorico. Za lok so porabili 1.960 m³ kamna, iz katerega so izklesali 4.533 blokov. Prvi vlak z Dunaja je po novi povezavi v tržaško pristanišče pripeljal leta 1906. V prvi svetovni vojni so most porušili, pozneje pa obnovili po prvotni zasnovi. Še vedno je v uporabi in je zavarovan kot tehniški spomenik. Zeleno Sočo v bližini prečka še cestni most iz druge polovice 20. stoletja. Tudi ta je zgrajen v loku, po njem pa vodi cesta iz Nove Gorice v Brda. Na solkanskih brzicah deluje državni kajakaški center za divje vode, kjer prirejajo tekmovanja v kajaku in kanuju. Poleti s cestnega mostu prirejajo skoke z elastiko. Mimo kamnitega loka lahko kolesarite po poti, ki spremlja rečni breg proti severu. Solkan je med najstarejšimi naselji na Goriškem, saj je omenjen v cesarski listini iz leta 1001. Ob reki se je ohranilo tudi vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne.

Kraji na poti: Solkanski most, Soča, Kajakaški center Solkan.

Vključuje: Ogled mostu je brezplačen. Kajak, pustolovski park in skoke z elastiko ponujajo lokalni izvajalci, vsaka dejavnost se plača posebej.

Nasvet: Celoten lok se lepo vidi s cestnega mostu in z brega pri kajakaškem centru. Če se pripeljete po bohinjski progi s severa, boste most prečkali malo pred novogoriško postajo.

Najboljši čas za obisk: Od maja do septembra za dejavnosti na Soči; most si lahko ogledate vse leto.

Na Sveto Goro skozi jarke do bazilike in samostana

Odhod: Nova Gorica, skozi Solkan Z avtom do vrha ali peš Od 2 do 3 ur Dopoldne ali popoldne Lahko z avtom; zmerno zahtevno po pešpoti

Sveta Gora je največje romarsko središče zahodne Slovenije. Bazilika stoji na 682 m visoki Skalnici, po cesti približno 9 km iz Nove Gorice. Po izročilu se je tu leta 1539 Marija prikazala pastirici Urški Ferligoj. Kmalu zatem so postavili cerkev. Iz tega časa sta se ohranila poznogotski kip Matere Božje in podoba Svetogorske Kraljice, delo beneškega slikarja Palme starejšega. V prvi svetovni vojni je bila bazilika povsem porušena. Današnjo neobaročno cerkev so zgradili med letoma 1924 in 1928. V njej si oglejte rezljani strop, vitraje in križev pot, ob njej pa stoji zvonik z več zvonovi. S prekinitvami za svetišče od leta 1565 skrbijo frančiškani. V samostanskem Marijanskem muzeju hranijo nabožne predmete in predstavljajo zgodovino romanj. Ob jasnem vremenu se z vrha vidijo Alpe in Jadransko morje. Za vzpon peš lahko izberete pot po jarkih in kavernah prve svetovne vojne. Začne se na parkirišču pri spomeniku madžarskim vojakom soške fronte. V 260 m dolgem rovu pod hribom so v pomoč vrvi, zadnji del vzpona pa vodi po grebenu. Za spust izberite staro kamnito romarsko pot.

Kraji na poti: Sveta Gora, Bazilika Kraljice Svetogorske, Frančiškanski samostan, Marijanski muzej.

Vključuje: Zunaj časa bogoslužja je vstop v baziliko prost. Marijanski muzej je v samostanu. Pred obiskom preverite odpiralni čas.

Nasvet: Za pot skozi jarke vzemite svetilko. Nekateri odseki so temni, ponekod pa se morate skloniti. Za razgled izberite jasen dan brez megle in močnega vetra.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra za pohod; baziliko lahko obiščete vse leto.

Sabotin in Park miru s kavernami na mejnem grebenu

Odhod: Solkan, avtobusno postajališče pri cestnem mostu Peš; na vrhu voden ogled kavern Pol dneva; voden ogled traja uro do dve Dopoldne Zmerno zahtevno do zahtevno

Na stiku Goriške, doline Soče in Brd se dviga 609 m visok Sabotin. Po njegovem grebenu teče slovensko-italijanska meja. Med prvo svetovno vojno je Sabotin zaradi lege nad Gorico postal pomembno oporišče avstro-ogrske vojske. V letih 1915 in 1916 so ga napadale italijanske enote. Po pobočju se še danes vrstijo strelski jarki in kaverne, del muzeja na prostem in Poti miru od Alp do Jadrana. V nekdanji obmejni stražnici na vrhu je center za obiskovalce z multimedijskim muzejem, informacijsko točko in predmeti iz vojnega časa. Del razstave vam približa rastline in živali Sabotina, kjer se stikajo predalpski, submediteranski in dinarski rastlinski svet. V kaverne se podate z vodnikom. Goriški krog miru združuje severno in južno pot. Od avtobusnega postajališča v Solkanu prečkajte cestni most in po kolesarski poti ob Soči nadaljujte mimo Solkanskega mostu. Sledi strm vzpon po senčnem severnem pobočju. Od centra za obiskovalce greste po grebenu do razvalin gotske cerkve sv. Valentina iz 14. stoletja, nato pa se po mulatjeri in stopnicah spustite nazaj do izhodišča.

Kraji na poti: Sabotin, Park miru, Center za obiskovalce na Sabotinu, Ostanki cerkve sv. Valentina.

Vključuje: Voden ogled kavern in muzeja je mogoč ob sobotah, nedeljah in praznikih po predhodni rezervaciji in se plača posebej. Ob centru za obiskovalce je okrepčevalnica.

Nasvet: Pot ima zahtevne odseke. Obujte pohodne čevlje, za kaverne pa vzemite svetilko in čelado. Center za obiskovalce je odprt ob koncih tedna in praznikih, od novembra do marca po krajšem urniku.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; poleti se zaradi vročine na grebenu odpravite zgodaj.

Prikaži dodatne izlete (7)

Grad in zadružna klet na Dobrovem, Medana in Vila Vipolže

Odhod: Dobrovo Med vasmi z avtom ali kolesom 4 do 5 ur Ves dan Lahko

Dobrovo z nekaj več kot 400 prebivalci je sedež briške občine in središče vinorodnih Brd. Renesančni grad so na mestu gradu iz 13. stoletja postavili v začetku 17. stoletja. Njegova podoba se je le malo spremenila. Tloris je skoraj kvadraten, od štirih vogalnih stolpov pa so enega preuredili v kapelo sv. Antona Padovanskega. V prvem nadstropju si oglejte viteško dvorano z grbi nekdanjih lastnikov in lovsko sobo. V njej je Clemente Del Neri leta 1894 naslikal posesti grofa de Baguerja. V gradu so tudi galerija grafik Zorana Mušiča ter razstave o zgodovini Brd in rebuli. Na Dobrovem deluje Klet Brda, ustanovljena leta 1957 in največja zadružna vinska klet v Sloveniji. Tu lahko obiščete voden ogled z degustacijo in razstavo o dveh tisočletjih briškega vinogradništva. Manj kot 3 km naprej leži vinogradniška Medana. V isti hiši sta se rodila pesnik Alojz Gradnik in prvi ravnatelj Goriškega muzeja Ludvik Zorzut. V njej so na ogled osebni predmeti, knjižne izdaje in obnovljeno ognjišče. V bližnji renesančni Vili Vipolže so nekoč med lovom bivali grofje Goriški. Pred pročeljem rastejo več stoletij stare ciprese, najstarejše v Sloveniji.

Kraji na poti: Grad Dobrovo, Klet Brda, Medana, Rojstna hiša Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta, Vila Vipolže.

Vključuje: Vstopnina za grad se plača posebej. Odprt je od srede do nedelje in ob praznikih. Na voljo je tudi skupna vstopnica za grad, Vilo Vipolže in Briško hišo v Šmartnem. Za ogled Gradnikove hiše in Vile Vipolže se dogovorite vnaprej. Degustacije se plačajo posebej.

Nasvet: Grajske zbirke zaradi vzdrževanja občasno zaprejo, v Vili Vipolže pa ob prireditvah ni ogledov. Pred odhodom preverite dostopnost. V Medani je 15. avgusta procesija ob rožn'ci, pri kateri vaški fantje nosijo 500 kg težak Marijin kip.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; v začetku junija na Dobrovem navadno priredijo praznik češenj.

Od obzidja v Šmartnem do razglednega stolpa v Gonjačah

Odhod: Dobrovo ali Nova Gorica Z avtom ali kolesom, po vasi peš Od 2 do 3 ur Dopoldne ali popoldne Lahko; do vrha stolpa vodi 144 stopnic

Šmartno leži na griču v geografskem središču Brd, približno 6 km od Dobrovega. Obzidana vas z obrambnimi stolpi se prvič omenja leta 1317. V prvi polovici 16. stoletja so na ostankih rimske postojanke okoli cerkve zgradili utrdbo za obrambo pred turškimi vpadi. Uporabljali so jo tudi v vojnah med Benetkami in Habsburžani, obmejno obrambno vlogo pa je Šmartno obdržalo do sredine 18. stoletja. Hiše se stiskajo okrog cerkve sv. Martina, največje župnijske cerkve v Brdih. Eden od nekdanjih obrambnih stolpov ji danes služi za zvonik. V baročni notranjosti so trije marmorni oltarji, prezbiterij in križev pot pa je poslikal Tone Kralj. V Briški hiši s sosednjo kletjo si oglejte opremljeno kuhinjo, sobo in gospodarski prostor ter film o briškem življenju sredi 20. stoletja. V vasi sta tudi galerija v Hiši kulture in turističnoinformacijski center Brda. V sosednjih Gonjačah se povzpnite na 321 m visoki Mejnik. Tam stojita spomenik 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče, delo Janeza Boljke, in 23 m visok razgledni stolp iz leta 1961. V jasnem vremenu lahko z vrha poleg Brd vidite Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlansko nižino, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd.

Kraji na poti: Šmartno, Cerkev sv. Martina, Briška hiša, Razgledni stolp v Gonjačah.

Vključuje: Vstop v vas in na stolp je prost; stolp je odprt vse leto. Za ogled Briške hiše se vstopnina plača posebej.

Nasvet: Za obisk stolpa izberite jasen dan, najbolje po vetrovnem vremenu, ko je ozračje čistejše. Ob prireditvah je vas polna, zato pridite zgodaj.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do novembra; aprila v Šmartnem prirejajo festival Brda in vino, novembra pa martinovanje.

Naravni most Krčnik in tolmuni Kotline na Kožbanjščku

Odhod: Dobrovo, skozi Neblo in Hruševlje Z avtom ali kolesom do doline, nato peš Od 2 do 3 ur Dopoldne ali popoldne Lahka do srednje zahtevna pot

Pod Kožbano na severu Brd je Kožbanjšček v apnenec vrezal 40 m dolga korita. Na začetku je 6 m globoka draslja, zaobljena kotanja v strugi. Voda v njej vrtinči kamenje in pesek, ki še naprej dolbeta skalo. Na sredini korit je tako nastal tudi gladko zaobljen naravni most Krčnik, zavarovan kot naravni spomenik. Niže ob potoku so Kotline. V približno 10 m visoko skalno stopnjo je voda zaporedoma vrezala troje korit z žlebovi, slapovi in tolmuni. Briška mladina se sem že dolgo hodi hladit v poletni vročini, danes pa se ji pridružijo tudi obiskovalci. Peljite se skozi Neblo proti Golemu Brdu in na križišču na koncu Hruševlja zavijte proti Kožbani v dolino Kožbanjščka. Najprej pridete do Kotlin, više pa še do Krčnika. V dolino lahko pridete z avtom ali kolesom, najlepše pa jo spoznate peš. Za daljši pohod se lahko povzpnete na 812 m visoko Korado na severnem robu Brd. Tik pod vrhom sta planinska koča in cerkev, pogled pa spremlja Sočo vse do Jadrana.

Kraji na poti: Krčnik, Kotline, Dolina Kožbanjščka, Kožbana.

Vključuje: Vstop je prost.

Nasvet: Mokre skale drsijo. Obujte čevlje z dobrim oprijemom, ki jih lahko zmočite. Po močnem deževju potok naraste, zato obisk prestavite na drug dan.

Najboljši čas za obisk: Od maja do septembra za osvežitev v tolmunih; sotesko lahko obiščete vse leto.

Po Vipavi od izvirov in Lanthierijevega dvorca do Starega gradu

Odhod: Glavni trg v Vipavi Peš Od 2 do 3 ur Dopoldne ali popoldne Lahko; kratek vzpon do gradu

Vipava privre na dan sredi istoimenskega mesta, v več kraških izvirih pod pobočjem Nanosa. Rokavi se združijo v obrnjeno delto, ki jo domača turistična organizacija opisuje kot edinstveno v tem delu Evrope. Mesto je nekoč povezovalo kar 25 mostov, zaradi katerih so ga primerjali z Benetkami. Na Glavnem trgu stoji baročni dvorec, ki ga je družina Lanthieri dala zgraditi leta 1659. Pred njim je park s kipi dečkov, za njim pa največji izvir Vipave. V dvorcu je bival beneški dramatik Carlo Goldoni, danes pa v njem domujeta Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici ter vinarski muzej. Čez mostove pridete do Baumkirchnerjevega stolpa, dela nekdanjega gradu Tabor, in cerkve sv. Štefana z oltarjem iz belega marmorja ter freskami iz 18. in 19. stoletja. Na pokopališču sta okoli 4.000 let stara egipčanska sarkofaga, ki ju je pripeljal vipavski diplomat Anton Lavrin. Za razgled na dolino se povzpnite do razvalin Starega gradu. Okoli leta 1100 so ga postavili grofje Bogenski, leta 1486 pa se je tu rodil diplomat Žiga Herberstein. Manj kot 2 km stran med vinogradi stoji dvorec Zemono iz okoli leta 1683. Je redek primer poznorenesančnega dvorca s križno dvorano, okrašeno s freskami. Vinogradi obdajajo Vipavo s treh strani, med domačimi sortami pa izstopata zelen in pinela.

Kraji na poti: Izviri Vipave, Lanthierijev dvorec, Stari grad nad Vipavo, Cerkev sv. Štefana, Zemono.

Vključuje: Izviri in mestno jedro so prosto dostopni. Za ogled Lanthierijevega dvorca in dvorca Zemono se dogovorite v turističnoinformacijskem centru v Vipavi.

Nasvet: Kratek vzpon na Stari grad odpre najširši razgled na mesto in njegove mostove. Stene Nanosa pri Gradišču pri Vipavi so priljubljene med plezalci, zlasti pozimi.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; septembra v mestu navadno priredijo Vipavsko trgatev.

Po obzidanem Vipavskem Križu, v kapucinski samostan in okrog griča

Odhod: Vipava ali Ajdovščina Z avtom in peš 2–4 ure, odvisno od izbrane poti Dopoldne ali popoldne Lahko

Vipavski Križ na griču pri Ajdovščini, približno 11 km od Vipave, je bil stoletja središče doline. V pisnih virih se naselje pojavi v 13. stoletju. Njegov pomen je zrasel ob turških vpadih. Ko so se ti konec 15. stoletja približali Gorici, so tu postavili grad s štirimi stolpi in kmalu zatem grad in naselje obdali z obzidjem. V začetku 16. stoletja je kraj dobil trške pravice, kakšnih dvajset let pozneje pa še mestne. Veljal je celo za najmanjše mesto v cesarstvu. Obnovljene gase še danes sledijo prvotni razporeditvi. V začetku 17. stoletja so grad kupili grofje Attems in povabili kapucine, ki so jim postavili samostan. Ta je še vedno dejaven. V knjižnici hranijo rokopise in redke knjige, med njimi pet zvezkov pridig tukaj rojenega baročnega pridigarja Janeza Svetokriškega. V samostanski cerkvi si oglejte Slavo Svete Trojice, eno največjih baročnih platen pri nas, v župnijski cerkvi povišanja svetega Križa pa rezbarije, slike in štukature. Od daleč kraj prepoznate po dveh zvonikih in zidovih grajske razvaline. Okrog griča se lahko sprehodite po skoraj ravni krožni poti, ki med polji, vinogradi, oljčniki in sadovnjaki povezuje Cesto, Plače in Male Žablje. Dolga je 7,1 km, z vzponom v Vipavski Križ pa 8,2 km.

Kraji na poti: Vipavski Križ, Kapucinski samostan, Cerkev povišanja svetega Križa, Grad Vipavski Križ.

Vključuje: Po ulicah se lahko prosto sprehodite. Lokalni organizator vse leto ponuja plačljive vodene oglede. Za obisk samostana se je treba vnaprej najaviti.

Nasvet: Junija v Vipavskem Križu navadno priredijo praznik zelena, avgusta glasbene večere ob grajskem obzidju, decembra pa po ulicah, oknih in cerkvah postavijo jaslice.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do novembra za pohod; decembra za ogled jaslic.

Med kamnitimi hišami in obokanimi kletmi v Gočah

Odhod: Vipava Z avtom do vasi, po njej peš Približno 2 uri Popoldne Lahko

Goče ležijo med vinogradi na slemenu med Vipavsko dolino in dolino Branice, približno 10 km od Vipave. Kamnita vas je zavarovana kot kulturni spomenik. Prve pisne omembe segajo v 14. stoletje. Največji razcvet so Goče doživele sredi 18. stoletja, ko se je razmahnila trgovina z vinom in je zaslovelo goško grozdje. Hiše imajo debele kamnite zidove in strehe, krite s korci, ponekod tudi s kamnitimi ploščami. Pri bogatejših domačijah vklesana kamnita kalona vodi na zaprt borjač. Razen dveh glavnih ulic so gase široke komaj dober meter. Glavni ulici se križata v obliki Andrejevega križa, simbola vaškega zavetnika. Najlepše se to vidi z griča pri cerkvi Marije Snežne nad vasjo. Cerkev sv. Andreja iz 17. stoletja ima kamnit portal, od nje do pokopališča pa se zvrstijo štiri kapelice z reliefi križevega pota. Pod hišami vas čakajo obokane kleti iz domačega kamna. Konec 19. stoletja naj bi jih bilo celo več kot hiš. Danes jih je še okoli šestdeset, nekatere so brez električne razsvetljave in vino v njih kot nekoč zori v lesenih sodih. Obiskovalce sprejemajo tudi na obnovljeni Cejkotovi domačiji z vodnjakom na dvorišču in črno kuhinjo.

Kraji na poti: Goče, Cerkev sv. Andreja, Cerkev Marije Snežne, Cejkotova domačija.

Vključuje: Po vasi se lahko prosto sprehodite. Ogled kleti in pokušino vina plačate posebej, za obisk se dogovorite z vinarjem.

Nasvet: Avto pustite pri vhodu, saj so gase preozke za vožnjo. Za obisk kleti se vnaprej dogovorite z vinarjem ali za nasvet povprašajte v turističnoinformacijskem centru v Vipavi.

Najboljši čas za obisk: Septembra in oktobra v času trgatve ter od novembra do božiča, ko kleti po dolini odpirajo vrata.

Od rimske Kastre v Ajdovščini do izvira Hublja in Otliškega okna

Odhod: Ajdovščina, Športni park Pale Peš; za krajšo pot z avtom do Otlice Od 2 do 5 ur, odvisno od izbranega odseka Dopoldne Lahka pot do izvira; zahteven vzpon do okna

Ajdovščina, manj kot 7 km od Vipave, se je razvila ob rimski poštni postaji na cesti iz Ogleja v Emono. Imenovala se je Fluvio Frigido po Mrzli reki, današnjem Hublju. Med drugo polovico 3. in začetkom 4. stoletja so Rimljani tu postavili utrdbo Kastra za obrambo vzhodne meje. V središču Ajdovščine lahko sledite skoraj v celoti ohranjenemu obodu rimskega obzidja s 14 stolpi. Na ravnini proti Vipavi je cesar Teodozij leta 394 premagal Evgenija. Po izročilu je bitko odločila burja. Iz Športnega parka Pale se odpravite na 3.100 m dolgo krožno naravoslovno učno pot ob Hublju. Na njej je 24 postaj o geologiji, rastlinah in živalih doline. Po približno 20 minutah vzpona dosežete izvir na nadmorski višini 249 m. Voda prihaja na dan iz stene na robu Trnovske planote. Po močnem deževju bruha iz več razpok in v slapovih pada proti mostu 40 m niže. V bližini so obnovljene ostaline nekdanje železarne. Od izvira vodi strma pot do Otliškega okna, 12 m visoke in 7 m široke naravne odprtine s pogledom na dolino. Za lažji izlet začnite na Otlici na planoti. Do okna je od tam pol ure lahke hoje, le nekaj minut naprej pa stoji še kamniti polž, umetnina v obliki spirale.

Kraji na poti: Kastra, Izvir Hublja, Otliško okno, Otlica.

Vključuje: Poti in obzidje so prosto dostopni. Voden ogled Kastre se plača posebej.

Nasvet: Izvir je najbolj vodnat po več deževnih dneh, v suši je vode malo. Ob močni burji se izogibajte robu planote. Čez Otlico vodi tudi Pot po Robu, ki povezuje Col in Predmejo.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do novembra; največ vode iz izvira priteče po daljšem dežju, ki je pogostejši jeseni.

Po dnevih

Goriška brda in Vipavska dolina – načrt poti. Število dni: 2, 3 in 5

Predlogi za načrtovanje poti. Vrstni red dni prilagodite vremenu in razpoložljivosti izletov.

2 dneva · Dva dni v Novi Gorici in Brdih med mejo in vinogradi

Za Za vas, če ste na poti v dolino Soče, na obalo ali v Italijo in bi radi spoznali glavne znamenitosti ob poti. · Izhodišče: Nova Gorica ali katera od briških vasi (1 noč)
  1. Dan 1 · Nova Gorica, Kostanjevica in Solkan

    Začnite na Trgu Evrope pred železniško postajo in si oglejte zbirko Kolodvor, ki sodi v Muzej na meji. Če želite, se čez trg sprehodite še v Gorico. Dopoldne se povzpnite na Kostanjevico in v samostanu obiščite grobnico Burbonov. Popoldne se odpravite v Solkan in si oglejte Solkanski most s cestnega mostu in z brega Soče. Če imate dovolj časa in je nebo jasno, se zapeljite še do bazilike na Sveti Gori, približno 9 km od Nove Gorice, in uživajte v razgledu.

  2. Dan 2 · Po Brdih od Dobrovega in Šmartnega do stolpa v Gonjačah

    V Solkanu po cestnem mostu prečkajte Sočo in se odpeljite na Dobrovo, približno 18 km iz Nove Gorice. Oglejte si grad in po predhodnem dogovoru še zadružno vinsko klet. Kosite v eni od briških vasi, nato se odpravite v približno 6 km oddaljeno Šmartno. Sprehodite se za obzidjem ter obiščite cerkev sv. Martina in Briško hišo. Pozno popoldne se povzpnite na stolp v sosednjih Gonjačah, od koder se odpre pogled na griče.

3 dni · Trije dnevi za Novo Gorico, Goriška brda in Vipavsko dolino
Za Za vas, če si želite v miru ogledati obmejno mesto in obe vinorodni pokrajini. · Izhodišče: Nova Gorica (3 noči) ali 1 noč v Brdih in 2 v Vipavski dolini
  1. Dan 1 · Nova Gorica z okolico

    Dopoldne obiščite Trg Evrope, železniško postajo in samostan na Kostanjevici. Po kosilu se ustavite ob Soči pri Solkanskem mostu in se povzpnite na Sveto Goro. Če je oblačno, zavijte raje na grad Kromberk nekaj kilometrov iz središča mesta in si oglejte zbirke Goriškega muzeja.

  2. Dan 2 · Goriška brda

    Dan namenite briškim gričem. Zjutraj obiščite grad na Dobrovem, nato Medano in po predhodnem dogovoru še Vilo Vipolže. Popoldne preživite v Šmartnem in se pred sončnim zahodom povzpnite na stolp v Gonjačah. V toplejših mesecih lahko katerega od ogledov zamenjate za dolino Kožbanjščka, kjer vas čakajo naravni most Krčnik in tolmuni Kotline.

  3. Dan 3 · Po Vipavski dolini skozi Vipavski Križ, Vipavo in Goče

    Po hitri cesti se odpeljite do Ajdovščine in zavijte v Vipavski Križ na sprehod po ulicah znotraj obzidja. Nadaljujte v Vipavo, približno 36 km od Nove Gorice. Oglejte si izvire, pročelje Lanthierijevega dvorca in cerkev sv. Štefana. Popoldne se odpravite v približno 10 km oddaljene Goče in po predhodnem dogovoru obiščite katero od kleti. Vrnite se čez Zemono, kjer si lahko ogledate dvorec in zgornjo Vipavsko dolino.

5 dni · Pet dni v Brdih in Vipavski dolini od državne meje do izvirov
Za Za ljubitelje vina, zgodovine in krajših pohodov, ki bi radi več noči prespali v istem kraju. · Izhodišče: Nova Gorica ali Brda (3 noči) in Vipava ali Ajdovščina (2 noči)
  1. Dan 1 · Nova Gorica od Trga Evrope do samostana in gradu

    Dopoldne si oglejte Trg Evrope, postajo iz leta 1906 in muzejsko zbirko Kolodvor ter se sprehodite še po Gorici. Nato obiščite samostan na Kostanjevici, popoldne pa grad Kromberk.

  2. Dan 2 · Solkan, Sabotin in Sveta Gora

    V soboto, nedeljo ali ob prazniku se zjutraj iz Solkana po Goriškem krogu miru povzpnite na Sabotin in si z vodnikom oglejte kaverne. Vzemite svetilko in obujte pohodne čevlje. Popoldne si oglejte Solkanski most in se zapeljite na Sveto Goro. Ob delavnikih obrnite vrstni red. Zjutraj se skozi jarke povzpnite na Sveto Goro, popoldne pa preživite ob Soči v Solkanu.

  3. Dan 3 · Po Brdih skozi Dobrovo, Medano, Šmartno in Gonjače

    Dopoldne obiščite grad na Dobrovem in zadružno vinsko klet, nato Medano ter Vilo Vipolže. Popoldne namenite Šmartnemu in razglednemu stolpu v Gonjačah. Če bi raje več časa preživeli v naravi, se namesto v Vilo Vipolže odpravite h Krčniku in Kotlinam v dolini Kožbanjščka.

  4. Dan 4 · Vipava, Zemono in Goče

    Za naslednji del izleta prenočišče izberite v zgornji Vipavski dolini. V Vipavi se čez mostičke sprehodite do izvirov in se povzpnite na razvaline Starega gradu. Če ste se najavili, si oglejte tudi Lanthierijev dvorec. Po kosilu se ustavite na Zemonu in nadaljujte v Goče, kjer se za obisk kleti dogovorite vnaprej.

  5. Dan 5 · Ajdovščina, Hubelj in Vipavski Križ

    Zjutraj se v Ajdovščini sprehodite ob obzidju Kastre, nato po učni poti ob Hublju do izvira. Če imate dovolj moči, nadaljujte peš do Otliškega okna. Krajši dostop do okna si lahko izberete tudi tako, da se z avtom zapeljete na Otlico. Popoldne si oglejte Vipavski Križ in se, če vam ostane čas, sprehodite še po delu krožne poti okoli griča.

Najboljši čas za obisk

Kdaj se odpraviti: Goriška brda in Vipavska dolina po mesecih

Od aprila do junija briški griči ozelenijo, maja in junija navadno dozorijo češnje. Septembra in oktobra je čas trgatve. Poleti je vroče, pozimi pa na Vipavskem lahko piha močna burja.

Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.

januar Malo padavin

Zima · pogostejša burja

Januarja so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 7,9 °C, povprečno temperaturo 3,0 °C in približno 82 mm padavin. Januar je med najbolj suhimi in najmanj sneženimi meseci. Na ravnici sneg redko obleži, ponoči pa pogosto zmrzuje. Pozimi pogosteje zapiha burja, ki razjasni nebo. Obiščete lahko muzeje, Kostanjevico ali po dogovoru vinske kleti. Pri Vipavi vabijo plezališča pod Nanosom, odprt pa je tudi stolp v Gonjačah.

februar Malo padavin

Zima · mesec z najmanj padavinami

Februarja so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 9,4 °C, povprečno temperaturo 3,7 °C in približno 66 mm padavin. To je mesec z najmanj padavinami v letu. Ob jasnih dneh z burjo se s Svete Gore in stolpa v Gonjačah vidi daleč, vendar računajte na mraz in veter. Center za obiskovalce na Sabotinu je odprt le ob koncih tedna in praznikih po skrajšanem urniku. Trte in sadno drevje so še brez listja, po vaseh je mirno.

marec Malo padavin

Zgodnja pomlad · festival oljčnega olja in vina · festival dokumentarnega filma v Brdih

Marca so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 13,5 °C, povprečno temperaturo 7,6 °C in približno 81 mm padavin. Pomlad pride v dolino zgodaj. V briških sadovnjakih se odprejo prvi cvetovi in sonca je vse več. V Vipavski dolini navadno priredijo festival oljčnega olja in vina, v Brdih pa festival dokumentarnega filma. Za sprehod izberite krožno pot okoli Vipavskega Križa ali učno pot ob Hublju.

april Zmerne padavine

Pomlad · festival Brda in vino v Šmartnem · začetek festivala vrtnic

Aprila so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 17,6 °C, povprečno temperaturo 11,6 °C in približno 95 mm padavin. Griči ozelenijo, briški sadovnjaki so v cvetju. Proti koncu meseca se na ulicah Šmartnega ob festivalu Brda in vino navadno zberejo vinarji in kuharji, v Novi Gorici pa se začne festival vrtnic. Briški turističnoinformacijski center in Vila Vipolže aprila preideta na poletni urnik.

maj Zmerne padavine

Pomlad · festival vrtnic · Okusi Vipavske

Maja so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 22,7 °C, povprečno temperaturo 16,7 °C in približno 117 mm padavin. V Novi Gorici in na vrtu na Kostanjevici cvetijo vrtnice, festival vrtnic navadno traja do sredine meseca. Konec maja na festivalu Okusi Vipavske spoznate vino in kulinariko doline. Maja in junija navadno dozorijo prve briške češnje. Dolge dneve pred poletno vročino lahko izkoristite za vzpon na Sabotin ali Sveto Goro.

junij Zmerne padavine

Začetek poletja · praznik češenj na Dobrovem · dnevi odprtih kleti v Brdih · zelen v Vipavskem Križu

Junija so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 26,1 °C, povprečno temperaturo 20,1 °C in približno 117 mm padavin. Prvi konec tedna je na Dobrovem navadno praznik češenj, drugi konec tedna pa odprejo vrata briške vinske kleti. V Vipavskem Križu praznujejo z zelenom, v Ajdovščini obujajo rimsko dediščino. Ko se ogreje, se prvi kopalci odpravijo k Vipavi ali v tolmune Kotline.

julij Zmerne padavine

Poletje · najtoplejši in najbolj sončen mesec · opera v Brdih

Julija so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 29,0 °C, povprečno temperaturo 22,4 °C in približno 97 mm padavin. Julij je najbolj vroč in sončen mesec, približno 12 dni temperatura preseže 30 °C. Na Sabotin ali k Otliškemu oknu se odpravite zgodaj zjutraj. Popoldne obiščite muzej ali klet, v Solkanu se lahko spustite s kajakom po Soči, na Vipavi pa veslate ali se kopate. V Brdih navadno priredijo operni festival, v Vipavskem Križu pa poletne večere.

avgust Zmerne padavine

Poletje · rožn'ca v Medani (15. avgusta) · glasbeni večeri ob grajskem obzidju v Vipavskem Križu

Avgusta so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 28,8 °C, povprečno temperaturo 21,8 °C in približno 112 mm padavin. Vročina je podobna julijski, približno 11 dni se živo srebro povzpne nad 30 °C. V Medani je 15. avgusta procesija ob rožn'ci. V Vipavskem Križu ob grajskem obzidju potekajo večeri glasbe in vina, v Vipavi pa navadno priredijo festival vin iz doline. Na pohod pojdite zjutraj, popoldne pa poiščite hlad v kleti ali ob reki.

september Veliko padavin

Trgatev · Vipavska trgatev v Vipavi · stara in sodobna glasba v Brdih

Septembra so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 24,0 °C, povprečno temperaturo 17,3 °C in približno 162 mm padavin. Čeprav je september po količini padavin najbolj moker mesec, dežuje v povprečju le 11 dni, preostali dnevi pa so še topli. V briških in vipavskih vinogradih je trgatev. V Vipavi navadno sredi meseca poteka Vipavska trgatev, v Brdih pa lahko obiščete glasbene festivale. Za obisk kleti se pravočasno dogovorite, saj imajo vinarji takrat polne roke dela.

oktober Veliko padavin

Jesen · jesenske barve vinogradov · jazz v Brdih

Oktobra so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,8 °C, povprečno temperaturo 12,9 °C in približno 156 mm padavin. Po trgatvi se vinogradi jesensko obarvajo, dež pa je še vedno pogost. Nekatere vipavske kmetije priredijo osmice, kjer lahko pokusite domače vino in jedi. V Brdih navadno poteka festival jazza. Konec oktobra in v novembru muzeji in turističnoinformacijski centri prehajajo na zimski urnik.

november Veliko padavin

Martinovo · martinovanje v Šmartnem · odprte vipavske kleti do božiča

Novembra so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,9 °C, povprečno temperaturo 7,9 °C in približno 151 mm padavin. Dnevi so kratki in pogosto deževni. Na martinovo, 11. novembra, ko mošt po izročilu postane vino, lahko v Šmartnem obiščete martinovanje z vinarji in kuharji. Vipavske kleti odpirajo vrata od martinovega do božiča, praznovanja pa navadno prirejajo tudi na okoliških gradovih.

december Zmerne padavine

Zima · jaslice v Vipavskem Križu · festival penin

Decembra so v Biljah (55 m) na ravnici južno od Nove Gorice v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno najvišjo dnevno temperaturo 8,7 °C, povprečno temperaturo 4,0 °C in približno 130 mm padavin. Približno polovico noči zmrzuje, sneg na ravnici pa je redek. V Vipavskem Križu v oknih, cerkvah in po ulicah postavijo jaslice, navadno pa priredijo tudi festival vipavskih penin. Kleti odpirajo vrata skoraj do božiča. Grobnica na Kostanjevici je lahko ob posameznih prazničnih dneh zaprta, briški turističnoinformacijski center pa je ob koncih tedna zaprt.

Načrtujte pot

Kako do tja: Goriška brda in Vipavska dolina

Z avtom po vipavski hitri cesti ali prek Gorice in Brd

Iz Ljubljane sledite avtocesti proti obali do Razdrtega. Od tam se po hitri cesti spustite mimo Vipave in Ajdovščine do Nove Gorice. Do Vipave je približno 76 km, do Nove Gorice pa 110 km. Za Dobrovo pot nadaljujte čez cestni most v Solkanu, iz Nove Gorice je do tja približno 18 km. Iz doline Soče je od Tolmina do Nove Gorice okoli 40 km. Če izlet povežete s Furlanijo, se lahko vrnete prek Gorice ali zavijete neposredno v Brda. Za vožnjo po slovenskih avtocestah in hitrih cestah pravočasno uredite e-vinjeto. Ob močni burji lahko na vipavski hitri cesti omejijo promet za kamp prikolice in visoka vozila, zato pred odhodom preverite prometne informacije.

Z vlakom po bohinjski progi v Novo Gorico ali prek Gorice

Postaja Nova Gorica stoji ob meji na Trgu Evrope. Z Jesenic se pripeljete po bohinjski progi, odprti leta 1906. Proga se spusti v dolino Soče in malo pred postajo prečka Solkanski most. Iz Bohinjske Bistrice vožnja traja približno uro in pol. Iz Ljubljane je z vlakom treba prestopiti, zato se na tej poti marsikdo odloči za avtobus. Če potujete tudi po sosednji Italiji, regionalni vlaki iz Benetk (2–3 ure) in Trsta (približno 50 minut) ustavljajo na glavni goriški postaji Gorizia Centrale. Od tam se do novogoriške železniške in avtobusne postaje z mestnim avtobusom pripeljete v 20 do 25 minutah. V posameznih obdobjih ob koncih tedna med Benetkami in Novo Gorico vozi tudi neposredni vlak. V Vipavo, Ajdovščino in briške vasi pot nadaljujte z avtobusom ali avtom. Pred izletom preverite vozne rede slovenskih in italijanskih železnic.

Z avtobusom iz Ljubljane ter med Novo Gorico in Vipavsko dolino

Z ljubljanske avtobusne postaje vozijo redni avtobusi v Novo Gorico. Pri prevozniku preverite, kateri ustavljajo tudi v Ajdovščini in Vipavi. Z novogoriške avtobusne postaje vožnja z lokalnim avtobusom do Vipave traja približno 45 minut, vozovnico lahko kupite na avtobusu. Po briških vaseh in stran od glavne ceste v dolini je javni prevoz redek. Če pridete brez avta, lahko Brda raziščete s kolesom, taksijem ali prevozom lokalnega ponudnika. Pred odhodom preverite vozni red za izbrani dan, saj se odhodi med tednom, ob koncih tedna in med šolskimi počitnicami razlikujejo.

Po regiji z avtom, kolesom in avtobusom med obema Goricama

Iz Nove Gorice in Solkana ob meji se lahko odpravite v dve smeri. Na severozahodu vas onkraj Soče čakajo Brda, na vzhodu pa Vipavska dolina. Mestno središče si oglejte peš. Mestni avtobus povezuje novogoriško avtobusno in železniško postajo z Gorico. Do vasi v Brdih in na Vipavskem je javnih povezav malo, zato se je najlaže pripeljati z avtom. Iz Nove Gorice je do Dobrovega približno 18 km, do Vipave pa 36 km. Za kolesarski izlet lahko izberete kolesarsko pot ob Soči pri Solkanu, skoraj ravne podeželske poti po dnu Vipavske doline ali manj prometne ceste z vzponi med briškimi vasmi. Lokalni ponudniki izposojajo kolesa in organizirajo prevoze, tudi do izhodišč za kolesarje in jadralne padalce. Če načrtujete pokušino vin, se vnaprej dogovorite za voznika ali prevoz.

Izhodišče za raziskovanje

Kje prenočiti in kje jesti

Pred odhodom

Praktične informacije

Z nekaj načrtovanja boste imeli več časa za uživanje na poti.

Kdaj se odpraviti

Od aprila do junija briški griči ozelenijo, maja in junija navadno dozorijo češnje. Septembra in oktobra je čas trgatve. Poleti je vroče, pozimi pa na Vipavskem lahko piha močna burja.

Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.

Koliko dni ostati

Za obe pokrajini si vzemite tri dni. Prvi dan namenite Novi Gorici s Kostanjevico, Sveto Goro in Solkanskim mostom, drugega Brdom in tretjega Vipavski dolini. Za dvodnevni izlet Novi Gorici dodajte eno od obeh vinorodnih pokrajin.

V katerem mestu prenočiti

Če želite z enega kraja obiskati Brda, Vipavsko dolino in Gorico, poiščite prenočišče v središču Nove Gorice ali blizu Trga Evrope in železniške postaje. Na Dobrovem, v Šmartnem in okoliških vaseh lahko prespite na turistični kmetiji ali pri vinarju. Podobna prenočišča najdete tudi v Vipavi in okoliških vaseh.

Spoštujte kraj

Odnesite svoje odpadke, upoštevajte oznake in podprite lokalne ponudnike. V naravi upoštevajte navodila za obiskovalce.

Odgovori na vaša vprašanja

Pogosta vprašanja – Goriška brda in Vipavska dolina

Koliko dni si je vredno vzeti za Brda in Vipavsko dolino?

V treh dneh lahko po en dan namenite Novi Gorici z okolico, Brdom in Vipavski dolini. Če imate dva dni, si ob Novi Gorici izberite eno od obeh vinorodnih pokrajin.

Ali za obisk Brd in Vipavske doline potrebujete avto?

Za pot med vasmi vam bo avto prišel prav. Do Nove Gorice vozijo vlaki in avtobusi, po briških in vipavskih gričih pa so vasi raztresene in povezave z javnim prevozom redke.

Ali lahko iz Nove Gorice v Gorico pridete peš?

Da. Mesti se stikata na Trgu Evrope pred novogoriško železniško postajo. Čez trg teče državna meja in z ene strani na drugo lahko stopite peš.

Kdaj je najlepše obiskati Brda?

Maja in junija so griči zeleni in navadno že zorijo češnje. Če bi radi ujeli trgatev, pridite septembra ali oktobra.

Se iz Ljubljane splača priti na enodnevni izlet?

Do Nove Gorice je približno 110 km, zato je enodnevni izlet izvedljiv, a kar naporen. Če želite v miru raziskati še Brda ali Vipavsko dolino, vsaj enkrat prespite.

Kje prenočiti za izlete po Goriškem, v Novi Gorici, Brdih ali Vipavski dolini?

Če potujete brez avta ali bi radi obe pokrajini spoznali iz enega izhodišča, je priročna Nova Gorica. Ima železniške in avtobusne povezave ter več storitev, do Dobrovega je približno 18 km, do Vipave pa 36 km. Za jutra med vinogradi izberite Šmartno, Medano ali Dobrovo in računajte na vožnjo med vasmi. Iz Vipave in Ajdovščine imate blizu do izvirov Vipave, Goč in Vipavskega Križa, bliže ste tudi Ljubljani. Če ostanete štiri ali pet dni, si lahko vožnje skrajšate tako, da del poti prespite v Brdih ali Novi Gorici, del pa v zgornji Vipavski dolini.

Kako burja vpliva na izlet po Vipavski dolini?

Ko v dolino prodre hladen celinski zrak, se burja v sunkih spušča s pobočij Nanosa, Čavna in Gore. Ta mrzli severovzhodnik najpogosteje piha pozimi, pojavi pa se tudi v drugih letnih časih. Sunki lahko presežejo 200 km/h. Burja razpiha oblake in zbistri ozračje, zato je Vipavska dolina med najbolj sončnimi deli Slovenije. Na starih hišah še vidite kamne, s katerimi so obtežili strešnike. Ob močni burji se izogibajte robov planot in upoštevajte omejitve prometa za kamp prikolice in visoka vozila.

Kdaj lahko na Vipavskem obiščete osmico?

Na osmici vinogradniška kmetija za nekaj dni odpre vrata ter ponudi domače vino in jedi. Navada sega v 18. stoletje, ko je odlok cesarice Marije Terezije vinogradnikom dovoljeval, da osem dni na leto doma prodajajo svoje vino in pridelke. Danes vipavske kmetije osmico navadno priredijo dvakrat na leto za približno deset dni. Ob domačem vinu lahko naročite narezek, juho, mesnine ali kaj sladkega. Vsaka kmetija ima svoj termin, zato pred izletom preverite koledar osmic Vipavske doline.

Katera vina pokusiti v Brdih in Vipavski dolini?

V Brdih začnite z rebulo, domačo belo sorto, ki uspeva na terasah z lapornatimi tlemi, imenovanimi opoka. Brici pridelujejo tudi sauvignon, chardonnay, merlot in cabernet sauvignon. Na Vipavskem prevladujejo bela vina. Ob domačem zelenu in pineli lahko poiščete redkejši sorti klarnico in pergolin ali tradicionalno belo zvrst vipavec. Med rdečimi vini je najpogostejši merlot, v dolini pa pridelujejo tudi roséje in oranžna vina. Degustacije se plačajo posebej, v večini kleti se za obisk dogovorite vnaprej.

Kdaj je v Brdih praznik češenj?

Na Dobrovem ga prirejajo že več kot 50 let, navadno prvi konec tedna v juniju. Čez dan lahko obiščete stojnice pridelovalcev, prisluhnete glasbi ali z otroki zavijete na dejavnosti zanje, zvečer so koncerti. Briške češnje glede na letino dozorijo maja ali junija. Naslednji konec tedna navadno odprejo vrata še briške kleti. Točne datume preverite v briškem koledarju prireditev.

Kako se v Novo Gorico pripeljete z vlakom?

Z Jesenic ali iz Bohinjske Bistrice se po bohinjski progi skozi dolino Soče pripeljete do postaje na Trgu Evrope. Iz Bohinjske Bistrice vožnja traja približno uro in pol. Iz Ljubljane je treba z vlakom prestopiti, zato se veliko potnikov odloči za avtobus. Če izlet povezujete z obiskom Trsta ali Benetk, se regionalni vlaki ustavijo na glavni postaji v Gorici (Gorizia Centrale). Od tam mestni avtobus do Nove Gorice vozi 20 do 25 minut. Pred odhodom preverite vozni red.

Kje se lahko poleti osvežite v vodi?

V spodnjem toku je Vipava mirna in primerna za kopanje, supanje in vožnjo s kajakom. Na severu Brd se domačini v vročih dneh radi ohladijo v tolmunih Kotline na Kožbanjščku. Pri Solkanu ima Soča brzice za kajak na divjih vodah. Če bi jih radi preizkusili, se za spust dogovorite v kajakaškem centru. Po močnem dežju reke hitro narastejo. Takrat ostanite na bregu.

Odkrijte druge destinacije Iskanje po zvezni državi in mestu

Več kot vodnik