Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.

Na voljo v trgovini Google Play
Penine

Vinski turizem in druge pijače

Slovenske penine

Poskusite domače penine in primerjajte, kako na njihov okus vplivata vrenje in zorenje v kleti.

Ob zdravici, kosilu ali obisku kleti lahko penino najprej spoznate že po etiketi. Poleg imena poiščite podatke, ki vam povedo, ali je suha, kakšne barve je in ali je pridelana po klasični metodi.

Svoj okus najlaže spoznate s primerjavo dveh penin, ki imata nekaj skupnega. Če izberete podobno sladki penini, boste laže zaznali, da vas ena spominja na sveže sadje, druga pa na kruh. Že ta razlika lahko odpre pogovor za ves obisk.

Delite: WhatsApp

Kaj vam pove etiketa na penini

Najprej poglejte barvo in oznako sladkorne stopnje. Bela in rosé označujeta barvo, brut pa pove, da je penina zelo suha. Rožnata penina je lahko prav tako suha kot bela. Če je na vinski karti navedeno le ime, pred naročilom povprašajte o obojem.

Če je navedena sorta, tudi ta pove nekaj o vinu. Nekatere penine so zvrsti več sort, v steklenici brez označenega letnika pa so lahko vina različnih letnikov. Na pokušini vprašajte, katere značilnosti želi vinar ohraniti tudi pri naslednji polnitvi. Morda mu je pomembno prav to, da njegovo penino vsakokrat prepoznate.

Kako nastanejo mehurčki

Pri peninah, ki nastanejo z drugim vrenjem, je izhodišče že pripravljeno osnovno vino. Kvasovke porabljajo sladkor, pri tem pa se sprošča ogljikov dioksid. Ker vrenje poteka v zaprti posodi, plin ostane raztopljen v vinu. Ko steklenico odprete, tlak pade in v kozarcu se pojavijo mehurčki.

Pri klasični metodi drugo vrenje poteka v steklenici. Med zorenjem na drožeh se lahko razvije vonj, ki spominja na krušno testo. Pri tankovski metodi drugo vrenje poteka v tlačni posodi, vino pa ustekleničijo pozneje. Če vprašate, kje je penina drugič vrela, boste laže povezali opremo, ki jo vidite v kleti, z vinom, ki ga boste poskusili.

Na kaj bodite pozorni na pokušini

Ko se pena poleže, približajte kozarec nosu in naredite majhen požirek. Opazujte, kako vam kislina požene slino v usta in kako mehurčke občutite na jeziku. Čez nekaj minut penino znova povonjajte. Vonj je lahko izrazitejši že brez močnega vrtenja kozarca.

Če vam postrežejo tudi prigrizek, poskusite penino pred prvim grižljajem in po njem. Že ob koščku sira lahko svežino in teksturo istega vina zaznate drugače. Če bi radi odnesli steklenico za večerjo, gostitelju povejte, kaj boste jedli, in ga prosite, naj vam priporoči eno od penin, ki ste jih poskusili.

Kako izbrati obisk kleti ali pokušino

V opisu pokušine preverite, koliko penin bodo odprli. Na splošni pokušini morda med več mirnimi vini postrežejo en sam kozarec penine. Če vas zanima pridelava, vprašajte, ali si boste ogledali tudi prostore, kjer penina nastaja, ali vam bodo postopek predstavili ob steklenicah za mizo.

Domačo penino lahko na izletu spoznate tudi ob kosilu. Vprašajte, katero imajo odprto, in si zapišite njeno polno ime, če bi jo radi spet našli. Kadar načrtujete obisk kleti s pokušino, se vnaprej dogovorite za prevoz do prenočišča.

Pogosta vprašanja

Kaj lahko o penini izveste z vinske karte?

Ob imenu penine poiščite sorto, način pridelave in sladkorno stopnjo. Če teh podatkov na karti ni, vprašajte osebo, ki vam vino postreže.

Je lahko tudi penina rosé označena kot brut?

Da. Brut označuje sladkorno stopnjo, rosé pa barvo. Če želite primerjati belo in rožnato penino, izberite podobno suhi in bodite pozorni na vonj ter občutek v ustih.

Je za pokušino penine treba počakati na trgatev?

Penino lahko poskusite tudi v drugih letnih časih. Ob trgatvi pobirajo grozdje, za pokušino že pripravljene penine pa pri kleti preverite proste termine v času svojega izleta.

Več kot vodnik