Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.

Zemlja in turizem

Osončje

Kje so danes planeti, kako veliki so v istem merilu, kje ležijo asteroidni pas, Pluton in Oortov oblak ter kako daleč sta na poti proti njemu sondi Voyager.

Delite: WhatsApp

Kje so planeti danes?

Pogled od zgoraj z današnjimi položaji planetov. Razdalje so za prikaz zmanjšane. Jupiter je od Sonca petkrat bolj oddaljen kot Zemlja.

Velikosti planetov v merilu

Vsa telesa so prikazana v istem merilu. Sonce na levi je tako veliko, da vidite le njegov rob. Vanj bi lahko spravili približno 1,3 milijona Zemelj. Dotaknite se planeta, da si ogledate njegove podatke.

Od Sonca do Oortovega oblaka

Vsaka naslednja oznaka predstavlja desetkrat večjo razdaljo. Le tako lahko Zemljo in Oortov oblak prikažemo na istem zaslonu. Astronomska enota (AE) je razdalja med Zemljo in Soncem. Dotaknite se točk na lestvici.

Vaša naprava izračuna položaje iz srednjih orbitalnih elementov laboratorija JPL (E. M. Standish). Zaokroženi podatki o planetih: NASA (Planetary Fact Sheet). Sondi Voyager: NASA/JPL.

Sonce in osem planetov

Osem planetov od Merkurja do Neptuna. Velikosti niso v merilu.
Osem planetov od Merkurja do Neptuna. Velikosti niso v merilu.

Sonce vsebuje 99,8 % mase celotnega Osončja. Za vse drugo, planete, lune, asteroide in komete, ostane le 0,2 %. Sončeva svetloba potrebuje do Zemlje približno 8 minut in 20 sekund.

Štirje planeti, ki so najbližji Soncu, Merkur, Venera, Zemlja in Mars, so majhni in kamniti. Štirje zunanji so orjaki: Jupiter in Saturn sestavljajo predvsem plini, Uran in Neptun pa sta ledena orjaka. Vsi krožijo okoli Sonca v isti smeri in skoraj v isti ravnini, saj so pred približno 4,6 milijarde let nastali iz istega diska plina in prahu.

Asteroidni pas

Mars, rdeči planet, leži tik pred asteroidnim pasom, ki se razteza proti Jupitru.
Mars, rdeči planet, leži tik pred asteroidnim pasom, ki se razteza proti Jupitru.

Med Marsom in Jupitrom leži asteroidni pas z milijoni kamnitih teles, ki so ostala po nastanku planetov. Jupitrova težnost je preprečila, da bi se združila v planet.

V nasprotju s filmskimi prikazi je pas skoraj prazen. Vsa telesa skupaj imajo manj kot 5 % Lunine mase, med njimi pa je pogosto več kot milijon kilometrov prostora. Sonde ga zato prečkajo brez izogibanja. Največje telo je približno 940 km široki Ceres, ki ga uvrščamo med pritlikave planete.

Jupiter, »zaščitnik«

Že z majhnim teleskopom lahko vidite Jupiter in njegove štiri največje lune.
Že z majhnim teleskopom lahko vidite Jupiter in njegove štiri največje lune.

Jupiter ima več kot dvakrat tolikšno maso kot vsi drugi planeti skupaj. Njegova težnost preusmeri številne komete in asteroide. Nekatere izvrže iz Osončja, drugi padejo nanj. Leta 1994 so vanj trčili delci kometa Shoemaker-Levy 9 in pustili lise, večje od Zemlje.

Zato Jupitru pogosto pravijo Zemljin zaščitnik. Astronomi opozarjajo, da lahko ista težnost katero telo usmeri tudi proti Zemlji. Koliko nas varuje in koliko poveča nevarnost, še raziskujejo.

Onkraj Neptuna: Kuiperjev pas in Pluton

Svetlo ravnino v obliki srca na Plutonu je leta 2015 fotografirala sonda New Horizons.
Svetlo ravnino v obliki srca na Plutonu je leta 2015 fotografirala sonda New Horizons.

Za Neptunom se začne Kuiperjev pas, obroč ledenih teles, od Sonca oddaljen od 30- do 50-krat toliko kot Zemlja. Tam je Pluton, ki so ga leta 1930 odkrili v observatoriju Lowell v Flagstaffu v ZDA.

Mednarodna astronomska zveza je leta 2006 določila, da mora planet »očistiti« okolico svoje tirnice. Pluton si jo deli z mnogimi drugimi telesi Kuiperjevega pasu, zato so ga uvrstili med pritlikave planete. Leta 2015 je mimo njega poletela sonda New Horizons in razkrila ledene ravnine v obliki srca.

Oortov oblak in sondi Voyager

Utrinke povzročajo drobci, ki jih pustijo oddaljeni kometi iz Kuiperjevega pasu in Oortovega oblaka.
Utrinke povzročajo drobci, ki jih pustijo oddaljeni kometi iz Kuiperjevega pasu in Oortovega oblaka.

Daleč onkraj Plutona Osončje obdaja velikanska lupina ledenih kometov, Oortov oblak. Od Sonca je oddaljen približno od tisočkrat do 100.000-krat toliko kot Zemlja. Nihče ga še ni neposredno opazoval. Na njegov obstoj sklepamo iz tirnic kometov, ki se vračajo šele po več tisoč letih.

Sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977, sta že zapustili mehur sončevega vetra in potujeta po medzvezdnem prostoru. Dne 18. novembra 2026 Voyager 1 doseže razdaljo 1 svetlobnega dne od Zemlje. Signal do njega potuje 24 ur. Kljub temu bi sonda do začetka Oortovega oblaka potrebovala še okoli 300 let, za prečkanje pa približno 30.000 let.

Kam usmeriti pogled

Kam usmeriti pogled

Sonce, Luna in planeti se po nebu gibljejo v približno istem pasu ob ekliptiki, saj planeti krožijo okoli Sonca skoraj v isti ravnini. Južno od južnega povratnika, denimo v mestih Porto Alegre, Buenos Aires in Sydney, ta pas prečka severni del neba. Severno od severnega povratnika, denimo v Evropi in v večini ZDA, prečka južni del. Med povratnikoma gre lahko skoraj naravnost nad glavo.

Višina se spreminja tudi z letnim časom, a v nasprotju s Sončevo. Pozimi, ko je Sonce nizko, se polna luna in planeti, vidni vso noč, dvignejo visoko. Poleti so nižje.

Opazovanje Osončja na potovanju

Venera in Jupiter sta najsvetlejša planeta na nebu in vidna s prostim očesom.
Venera in Jupiter sta najsvetlejša planeta na nebu in vidna s prostim očesom.

Pet planetov je vidnih s prostim očesom: Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn. Venera je za Luno najsvetlejša točka nočnega neba. Ob zori ji pravimo Danica, ob mraku Večernica. Že s preprostim teleskopom vidite Saturnove obroče in štiri največje Jupitrove lune.

Najprimernejši so suhi kraji s temnim nebom daleč od mestnih luči. Dolina Elqui in puščava Atacama v Čilu imata observatorije za obiskovalce. Na Havajih se lahko povzpnete na Mauno Keo, kjer stojijo nekateri največji teleskopi na svetu.

Opazovanje je odvisno od vremena. Ob oblačnosti lahko observatoriji termin odpovejo, pogled skozi teleskop pa se spreminja tudi z letnim časom in Lunino meno.

Kje si to lahko ogledate na potovanju

Kraji v vodniku, povezani s to temo. Dotaknite se kraja, da odprete njegovo stran.

Observatoriji, ki jih lahko obiščete

Observatorio Cerro Mamalluca
Vicuña, Čile

Observatorio Cerro Mamalluca

Observatorio del Pangue
Vicuña, Čile

Observatorio del Pangue

Mauna Kea
Hilo, Združene države Amerike

Mauna Kea

Lowell Observatory
Flagstaff, Združene države Amerike

Lowell Observatory

Royal Observatory Greenwich
London, Združeno kraljestvo

Royal Observatory Greenwich

Observatório do Pico dos Dias
Brazópolis, Brazilija

Observatório do Pico dos Dias

Muzeji in vesoljska središča

Kennedy Space Center Visitor Complex
Titusville, Združene države Amerike

Kennedy Space Center Visitor Complex

Space Center Houston
Houston, Združene države Amerike

Space Center Houston

Museu Nacional do Ar e do Espaço
Washington, D.C., Združene države Amerike

Museu Nacional do Ar e do Espaço

Cité de l'espace
Toulouse, Francija

Cité de l'espace

Temno nebo za opazovanje planetov

Vale do Elqui
Čile

Vale do Elqui

San Pedro de Atacama
Čile

San Pedro de Atacama

Alto Paraíso de Goiás
Brazilija

Alto Paraíso de Goiás

Tekapo
Nova Zelandija

Tekapo

Ilha do Havaí (Big Island)
Združene države Amerike

Ilha do Havaí (Big Island)

Céu escuro do Atacama
San Pedro de Atacama, Čile

Céu escuro do Atacama

Céu escuro de Tekapo
Tekapo, Nova Zelandija

Céu escuro de Tekapo

Céu escuro do Vale do Elqui
Vicuña, Čile

Céu escuro do Vale do Elqui

Pogosta vprašanja

Koliko planetov je v Osončju?

Osem: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Pluton je od leta 2006 pritlikavi planet.

Zakaj Pluton ni več planet?

Leta 2006 je Mednarodna astronomska zveza določila, da mora planet očistiti okolico svoje tirnice. Pluton si jo deli z mnogimi drugimi telesi Kuiperjevega pasu, zato ga zdaj uvrščamo med pritlikave planete.

Kaj je asteroidni pas?

Območje med Marsom in Jupitrom z milijoni kamnitih teles, ki so ostala po nastanku planetov. Njihova skupna masa je manjša od 5 % Lunine.

Ali Jupiter varuje Zemljo?

Deloma. Njegova težnost preusmeri veliko kometov in asteroidov, nekatere pa lahko tudi usmeri proti Zemlji. Astronomi še raziskujejo, kateri učinek prevladuje.

Kateri planet v Osončju je največji?

Jupiter s premerom približno 143.000 km. Vanj bi spravili več kot 1.300 Zemelj.

Kaj je Oortov oblak?

Velikanska lupina ledenih kometov daleč onkraj Plutona, ki obdaja Osončje. Od tam prihajajo dolgoperiodični kometi. Oblaka doslej še nihče ni neposredno opazoval.

Koliko časa potrebuje Sončeva svetloba do Zemlje?

Približno 8 minut in 20 sekund. Do Neptuna potuje nekaj več kot 4 ure.

Katere planete vidite s prostim očesom?

Merkur, Venero, Mars, Jupiter in Saturn. Najsvetlejša je Venera, Jupiter in Saturn pa sta večji del leta ponoči vidna visoko na nebu.