Celje in okoliška zdravilišča

Savinjska · Slovenija

Celje in okoliška zdravilišča

Nad Savinjo stoji največji grad na Slovenskem, pod ulicami mesta celjskih grofov pa leži rimska Celeja. Iz Celja se lahko odpravite še v Laško ali Rogaško Slatino.

Termalna Panonska Slovenija

Na fotografiji: Celje Castle on the hills

Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.

Spoznajte kraj

Pokrajina, ki jo doživite
v svojem ritmu.

Celje leži ob Savinji, približno uro vožnje iz Ljubljane. Na mestu današnjega tretjega največjega slovenskega mesta je nekoč stala bogata rimska Celeja. Leta 45 je dobila mestne pravice, zaradi njenega razkošja pa se je je prijelo ime »druga Troja«. Ostanke njenih ulic in hiš si lahko ogledate pod starim mestnim jedrom.

V srednjem veku so imeli v Celju sedež celjski grofje, najvplivnejša plemiška rodbina na Slovenskem. Vladali so med letoma 1341 in 1456, se povzpeli med državne kneze in tekmovali s Habsburžani. Njihove tri zlate zvezde so danes del slovenskega grba. Na hribu jugovzhodno od mesta stoji njihov Stari grad, največji grajski kompleks pri nas. V središču mesta domuje Pokrajinski muzej Celje v Knežjem dvoru in Stari grofiji.

Dobrih 10 km niže ob Savinji leži Laško s termami in pivovarno, ustanovljeno leta 1825. Julija mesto zaživi ob festivalu Pivo in cvetje. Vzhodno od Celja, blizu hrvaške meje, ima Rogaška Slatina večstoletno zdraviliško tradicijo. Tam lahko poskusite mineralno vodo z veliko magnezija, se sprehodite po zdraviliškem parku in spoznate izdelovanje kristala.

Vse tri kraje povezuje vlak, zato lahko v enem oddihu združite ogled gradu in muzejev ter nekaj časa namenite termam.

This destination brings together 3 cities: Celje, Laško, Rogaška Slatina.

Delite: WhatsApp
Delite svoja popotniška doživetja s fotografijami Pošljite fotografije vsakega kraja, ki ste ga obiskali. Največje število fotografij na kraj: 5.

Ena destinacija, več poti

Mesta na tej poti

Začnite v enem mestu ali v načrt poti vključite več mest.

Celje in okoliška zdravilišča – lega
CeljeLaškoRogaška Slatina

Meje: Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), Register prostorskih enot, 28/02/2024, licença CC BY 4.0. Priredba: Cidade Turismo.

Kako do tja: Celje in okoliška zdravilišča

✈ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (LJU), kraj: Brnik · 95 km do cilja (Celje)

Iz Ljubljane ste po avtocesti A1 v Celju v približno eni uri. Če potujete z vlakom, sta Laško in Celje na progi Ljubljana–Maribor, iz Celja pa vodi proga tudi do Rogaške Slatine.

Predlagana točka prihoda: Celje

Praznovanja in dogodki

Praznovanja – v Celje in okoliška zdravilišča

Datumi se vsako leto spreminjajo. Pred potovanjem preverite letošnji datum.

Koledar praznovanj – Slovenija

Doživite kraj

Kaj početi – Celje in okoliška zdravilišča

Stari grad Celje
Celje · Savinjska · Grad

Stari grad Celje

Na hribu jugovzhodno od Celja stoji nekdanji sedež celjskih grofov, največji srednjeveški grajski kompleks pri nas. Oglejte si obzidje in dvorišča ter se za pogled na dolino Savinje povzpnite na štirinadstropni Friderikov stolp.

Cerkev sv. Martina v Laškem
Laško · Savinjska · Cerkev

Cerkev sv. Martina v Laškem

Župnijska cerkev v središču Laškega sodi med pomembnejše romanske stavbe na Slovenskem. Na romansko jedro se navezujejo poznejše gotske in baročne prezidave. Ob cerkvi stoji kamnit lev iz rimskih časov.

Zdraviliški park
Rogaška Slatina · Savinjska · Park

Zdraviliški park

Sredi zdravilišča se na okoli 10.000 m² razprostira park s cvetličnimi gredami in pušpanom. Ob mineralnem vrelcu stoji paviljon Tempel, v parku kip ustanovitelja zdravilišča grofa Attemsa, ob njem pa stavbe iz 19. stoletja.

Anin dvor
Rogaška Slatina · Savinjska · Muzej

Anin dvor

Kulturno središče in muzej ob zdraviliškem parku v petih zbirkah predstavlja steklo in kristal, stare grafike Rogaške Slatine, avtograme in spominke, zdraviliške parke ter mineralne vode.

Celje in okoliška zdravilišča – prikaži dodatne kraje (4)
Hum nad Laškim
Laško · Savinjska · Narava

Hum nad Laškim

Hum se dviga 583 m nad morjem in ponuja razgled na Laško in dolino Savinje. Od gradu Tabor vodi na vrh približno 3,8 km dolga pot, na kateri premagate okoli 300 m višinske razlike.

Knežji dvor
Celje · Savinjska · Muzej

Knežji dvor

V Knežjem dvoru v starem mestnem jedru Pokrajinski muzej Celje predstavlja celjske grofe, tudi 18 lobanj članov rodbine. V kleti si lahko z dvignjenih poti ogledate ostanke ulic in hiš rimske Celeje.

Pivnica mineralnih vod
Rogaška Slatina · Savinjska · Zdravilišče

Pivnica mineralnih vod

V slatinski pivnici lahko neposredno iz vrelcev poskusite Donat, bogat z magnezijem, in druge domače mineralne vode, med njimi Styrio z izrazitejšim okusom.

Stara grofija
Celje · Savinjska · Muzej

Stara grofija

V renesančnem dvorcu v starem mestnem jedru domuje Pokrajinski muzej Celje. Poleg umetnostnih in zgodovinskih zbirk si oglejte Celjski strop iz časa okoli leta 1600, na katerem se naslikana arhitektura odpira proti nebu.

Kaj izbrati pred odhodom

Izleti – Celje in okoliška zdravilišča

Izhodišče, trajanje, potek, vključene storitve in okvirna cena vsakega izleta.

Po grajskih poteh na Stari grad Celje

Odhod: Parkirišče pri sotočju Voglajne in Savinje v Celju Peš po grajskih poteh, z avtom ali mestnim avtobusom Približno 3 ure Dopoldne ali pozno popoldne Zmerno zahtevno (140 m vzpona peš)

Stari grad Celje se dviga nad mestom in velja za največji srednjeveški grad na Slovenskem. Prvi temelji segajo v drugo polovico 12. stoletja. Grad je zaslovel kot dom celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine pri nas, katere tri zvezde so danes v državnem grbu. Od vhoda pot vodi po obzidju in dvoriščih do razstav o grofih, Barbari Celjski ter Frideriku II. in Veroniki Deseniški. Če se na grad odpravite peš, lahko označene poti povežete v približno 2 km dolg sprehod. Geološka pot meri 900 m, Pelikanova pot 750 m, pot pod skalami pa 200 m. Za krog s 140 m višinske razlike si vzemite približno eno uro. Ob poti so lesena igrala in klopi. Na vrhu stekleno razgledišče sega čez pobočje, tako da se pod vami odpreta mesto in dolina Savinje. Z avtom se lahko pripeljete do grajskega parkirišča, do gradu pa vozi tudi mestni avtobus Celebus. V toplejših mesecih na gradu oživijo vitezi in dvorne dame v uprizoritvah iz časa celjskih grofov.

Kraji na poti: Stari grad Celje, Grajske poti, Stekleno razgledišče.

Vključuje: Za grad potrebujete vstopnico. Na voljo so družinske vstopnice in kombinirane vstopnice za grad in Pokrajinski muzej Celje ali Muzej novejše zgodovine Celje. Uporaba poti in razgledišča ter parkiranje ob gradu so brezplačni.

Nasvet: Grad je odprt vse dni v letu, pozimi krajši in poleti daljši čas. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem. Zaradi obnovitvenih del so lahko posamezni deli gradu, tudi Friderikov stolp, zaprti. Pred obiskom preverite, kaj je odprto in kako je urejen dostop z avtom.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra, ko so dnevi daljši. Poleti na gradu poteka tudi program žive zgodovine.

Od rimske Celeje do celjskih grofov v Knežjem dvoru in Stari grofiji

Odhod: Staro mestno jedro Celja Peš med stavbama Pokrajinskega muzeja Celje Približno 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko

Pokrajinski muzej Celje predstavlja zgodovino mesta v dveh stavbah v starem jedru. Knežji dvor je bil v 14. in 15. stoletju mestna rezidenca celjskih grofov in knezov. Po izumrtju rodbine je postal upravno poslopje, v 18. stoletju pa vojašnica. V kleti si na razstavi »Celeia – mesto pod mestom« lahko ogledate več kot 1.000 m² rimskih ulic, zidov in hiš na mestu, kjer so jih odkrili. To je največja tovrstna razstava pri nas. Dve nadstropji zavzema razstava o vzponu celjskih grofov, od Hermana II. do Friderika II. in Ulrika II. V zatemnjeni sobi so razstavljene lobanje članov rodbine. V isti stavbi je tudi Galerija sodobne umetnosti. Nekaj minut hoje stran stoji renesančna Stara grofija. Zgradili so jo med letoma 1580 in 1603 ob južnem mestnem obzidju, arkade pa so z začetka 17. stoletja. V veliki dvorani si oglejte Celjski strop, poslikavo s prehoda iz renesanse v barok, ki so jo odkrili in obnovili v tridesetih letih 20. stoletja. Za stavbo je lapidarij na prostem z rimskimi kamnitimi spomeniki. Med stalnimi muzejskimi razstavami je tudi razstava o Almi M. Karlin, najbolj znani celjski popotnici.

Kraji na poti: Knežji dvor, Celeia – mesto pod mestom, Stara grofija, Celjski strop.

Vključuje: Muzejska vstopnica se plača posebej. Na voljo je tudi skupna vstopnica za muzej in Stari grad Celje.

Nasvet: Začnite v kleti med ostanki rimske Celeje, nato obiščite razstavo o celjskih grofih, Celjski strop pa prihranite za konec. Mestni muzeji so ob ponedeljkih pogosto zaprti, zato pred obiskom preverite odpiralni čas.

Najboljši čas za obisk: Vse leto, posebej primerno ob dežju ali mrazu.

Po celjskih trgih do Vodnega stolpa, stolnice in Muzeja novejše zgodovine

Odhod: Glavni trg, Celje Peš po starem mestnem jedru Približno 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko

Staro mestno jedro Celja je ravno in ga zlahka prehodite. Na Glavnem trgu je turističnoinformacijski center. Le nekaj korakov stran stoji stolnica sv. Danijela, triladijska bazilika, zgrajena okoli leta 1306. Po letu 1379 je dobila oboke, zvonik in prezbiterij. Kapela Žalostne Matere Božje iz zgodnjega 15. stoletja s kipom Pietà je lep primer tukajšnje gotike. Cerkev je postala stolnica z ustanovitvijo celjske škofije. Na jugovzhodnem robu srednjeveškega jedra stoji Vodni stolp iz druge polovice 15. stoletja, eden od štirih ohranjenih stolpov mestnega obzidja. Plošča z iztegnjenim prstom kaže, do kod je ob poplavi leta 1672 segala voda. V nekdanjem magistratu je Muzej novejše zgodovine Celje. Na razstavi »Živeti v Celju« vas skozi 20. stoletje popelje tudi ulica z obrtniškimi delavnicami. V isti stavbi je Hermanov brlog, ki velja za edini otroški muzej pri nas, s 400 igračami iz različnih obdobij. Ogled dopolnjujeta fotografski atelje Pelikan s stekleno streho in stenami za delo pri dnevni svetlobi ter spominski prostor v nekdanjem zaporu Stari pisker. Ob Savinji kip splavarja spominja na čas, ko so po reki prevažali les.

Kraji na poti: Glavni trg, Vodni stolp, Stolnica sv. Danijela, Muzej novejše zgodovine Celje, Breg Savinje.

Vključuje: Sprehod po mestu je brezplačen, za muzeje in atelje potrebujete vstopnico. Na voljo je skupna vstopnica za Muzej novejše zgodovine Celje in Stari grad.

Nasvet: Če ste z otroki, si za Hermanov brlog vzemite več časa. Fotografski atelje Pelikan je v drugi stavbi, zato pri muzejski blagajni povprašajte, kako je tisti dan urejen obisk.

Najboljši čas za obisk: Vse leto. Decembra v starem mestnem jedru potekajo božične prireditve.

Mestni gozd, drevesna hiša in Šmartinsko jezero

Odhod: Breg Savinje v Celju Peš po parku, do jezera z avtom ali kolesom Približno 5 ur Ves dan Lahko

Z brega Savinje čez Splavarski most pridete v Mestni park, od tam pa v Mestni gozd, le streljaj od starega jedra Celja. Po gozdu vodi sedem rekreacijskih in doživljajskih poti ter učna pot. Tu so tudi tekaška steza, vadbišče na prostem in igrala. Z Miklavškega in Anskega hriba se lepo vidi mesto. Med krošnjami stoji drevesna hiša iz domačega lesa, ki velja za največjo pri nas. V redni sezoni od aprila do sredine oktobra jo lahko obiščete ob lepem vremenu. Približno 7 km severno od mestnega jedra leži Šmartinsko jezero, eno največjih umetnih jezer v Sloveniji. Ob bregu vodi označena pot, deloma po lesenem podestu, bregova pa povezuje lesen most. Na jezeru si lahko izposodite čoln, kajak, pedalin ali desko za veslanje stoje. Na voljo so tudi 374 m dolga vlečnica za deskanje na vodi in mesta za ribolov. Na tablah ob poti spoznate tukajšnje rastline in živali. Južno od Celjske kotline je še Celjska koča s pohodniškimi potmi, pustolovskim parkom in poletnim sankališčem. Ko zapade sneg, tu zaživi manjše smučišče.

Kraji na poti: Mestni park Celje, Mestni gozd Celje, Drevesna hiša, Šmartinsko jezero.

Vključuje: Obisk drevesne hiše in uporaba poti sta brezplačna. Izposoja čolnov in desk ter uporaba vlečnice za deskanje na vodi se plačajo posebej.

Nasvet: Drevesna hiša je za obisk odprta le ob določenih dnevih in urah, zato si oglejte koledar za tekoče leto. V Celju si lahko v sistemu KolesCE izposodite tudi električno kolo. Do jezera vodi označena kolesarska pot.

Najboljši čas za obisk: Za jezero od maja do septembra, za drevesno hišo pa od aprila do sredine oktobra.

Po Spodnji Savinjski dolini do fontane piv, rimske nekropole in jame Pekel

Odhod: Celje Z avtom po dolini zahodno od Celja Približno 6 ur Ves dan Lahko (v jami so stopnice)

Zahodno od Celja se razprostira Spodnja Savinjska dolina. Poleti pred obiranjem ravnico zaznamujejo hmeljišča, ki dolini dajejo njeno »zeleno zlato«. V Žalcu, 8,7 km od Celja, hmeljarski tradiciji posvečajo fontano piv Zeleno zlato. Za pokušino kupite vrček, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj, in si iz pip natočite piva iz domačega hmelja. Vrček obdržite za spomin. Fontana obratuje od aprila do konca oktobra. V Šempetru, 12,3 km od Celja, so rimsko nekropolo odkrili po naključju, ko so v sadovnjaku našli kip sedeče žene. V arheološkem parku stojijo družinske grobnice z reliefi iz časa, ko je skozi Celejo vodila rimska cesta med Oglejem in Ptujem. Jamo Pekel, 14,8 km od Celja, je izdolbel potok Ponikvica. V mrzlih dneh je toplejši zrak ob jamskem vhodu videti kot dim, po čemer naj bi jama dobila ime. Pot po dveh nadstropjih jame vodi mimo kapnikov in drugih jamskih tvorb. Dolga je 1.159 m in vas pripelje do 4 m visokega podzemnega slapa.

Kraji na poti: Fontana piv Zeleno zlato v Žalcu, Rimska nekropola v Šempetru, Jama Pekel.

Vključuje: Vrček za pokušino, vstop v nekropolo in vodeni ogled jame se plačajo posebej.

Nasvet: Fontana piv, nekropola in jama imajo vsaka svojo sezono in odpiralni čas, zato jih preverite pred odhodom. V jami je stalno hladno. Vzemite toplo oblačilo in obujte zaprte čevlje. Če vozite, pokušino piva izpustite.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra. Poleti lahko ob poti vidite visoka hmeljišča.

Peš po Laškem med starimi trgi, muzejem in pivovarno

Odhod: Valvasorjev trg, Laško Peš po mestnem jedru in na vodeni ogled pivovarne Približno 4 ure Dopoldne in zgodaj popoldne Lahko

Laško v dolini Savinje južno od Celja že dolgo slovi po pivu in termalnih vrelcih. Staro mestno jedro povezujejo trije trgi. Na Valvasorjevem trgu poiščite turističnoinformacijski center v stavbi, kjer so zvarili prvi sod laškega piva. Na Orožnovem trgu, kjer so nekoč delali obrtniki, na rimsko poselitev spominja Meduzina glava. Aškerčev trg je nastal ob vznožju grajskega hriba v 12. in 13. stoletju. Sredi njega stoji Marijino znamenje. V nekdanji trški kašči domuje Muzej Laško, ustanovljen leta 1907. Tri razstave predstavljajo zgodovino kraja od prazgodovine do danes, pivovarstvo in zdraviliški turizem ter geološko podobo okolice. Do cerkve sv. Martina z romanskim jedrom je le nekaj korakov. Z vodnikom si lahko ogledate delujočo Pivovarno Laško. Pot vodi od varilnice mimo vrelnih tankov do polnilnice, na koncu pa vas čaka pokušina. V mestu varijo pivo že več kot 200 let. Nad mestom stoji grad Tabor, prvič omenjen leta 1270. Celjski grofje so ga uporabljali kot lovsko postojanko, danes pa je v njem restavracija.

Kraji na poti: Valvasorjev trg, Orožnov trg, Aškerčev trg, Muzej Laško, Cerkev sv. Martina, Pivovarna Laško.

Vključuje: Sprehod je brezplačen. Vstop v muzej in vodeni ogled pivovarne se plačata posebej. Za pivovarno je potrebna rezervacija.

Nasvet: Ogledi pivovarne potekajo le ob določenih dnevih v tednu in trajajo približno dve uri. Namenjeni so polnoletnim obiskovalcem. Obujte zaprte čevlje brez pete in si mesto vnaprej rezervirajte v turističnoinformacijskem centru.

Najboljši čas za obisk: Vse leto. Julija poteka v Laškem festival Pivo in cvetje.

Prikaži dodatne izlete (4)

Na Hum od gradu Tabor mimo razgledišč nad Laškim

Odhod: Grad Tabor, Laško Peš po označeni poti 1–2 uri Dopoldne Zmerno zahtevno (299 m vzpona)

Hum se s strmimi pobočji dviga nad Laškim do nadmorske višine 583 m. Označena pot A7 se začne pri gradu Tabor na 284 m, dolga je 3,8 km in premaga 299 m višinske razlike. V Laškem jo uvrščajo med srednje zahtevne rekreacijske poti. Za hojo računajte eno do dve uri. Med razgledišči ob poti sta Prižnica in Blaževa skala. Šli boste še mimo počivališča s predstavitvijo rastlinstva na Humu in evharističnega križa. Z vrha se vidijo Laško, Savinja in okoliške doline. Za lažji sprehod izberite Zdraviliško pot A8. Začne in konča se pri termah ter v krogu poveže oba bregova Savinje. Za 3,4 km skoraj ravne poti potrebujete okoli 40 minut. Ob njej so telovadne naprave na prostem in odmerjen 2 km dolg odsek za preizkus hoje.

Kraji na poti: Grad Tabor, Razgledišče Prižnica, Blaževa skala, Evharistični križ, Hum.

Vključuje: Uporaba poti je brezplačna. Datoteko s sledjo poti najdete na turistični spletni strani Laškega.

Nasvet: Obujte pohodne čevlje in vzemite vodo. Pobočje je strmo, nekatera razgledišča so na robu skal, po dežju pa na poti drsi. Popoldne si lahko po vzponu privoščite termalno kopel.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra. V jasnem vremenu razgled seže najdlje.

Terme v Laškem in Rimskih Toplicah ter kartuzija Jurklošter

Odhod: Laško Kopanje v termah, do Rimskih Toplic in Jurkloštra z avtom Od pol dneva do celega dne Popoldne ali ves dan Lahko

Termalne vrelce v Laškem in Rimskih Toplicah so poznali že Rimljani. Voda ima ob izviru od 34 do 38 °C in vsebuje od 370 do 430 mg raztopljenih mineralov, med katerimi prevladujejo magnezij, natrij, kalij in hidrogenkarbonat. V Thermani Laško ob Savinji so termalni bazeni, savne in zdraviliški programi. V Laškem v ponudbo za dobro počutje vključujejo tudi pivo in med. V Rimskih Toplicah v isti občini Rimske terme uporabljajo vodo iz Amalijinega in Rimskega vrelca. Kompleks z zdraviliškim parkom je namenjen odraslim in mladostnikom, starejšim od 14 let. Z avtom lahko izlet nadaljujete po dolini Gračnice do Jurkloštra. Tam sta se od kartuzije, ustanovljene v 12. stoletju, ohranila obrambni stolp in cerkev sv. Mavricija. Kartuzija je bila ena najpomembnejših v srednji Evropi, povezana pa je tudi z zgodbo Friderika II. Celjskega in Veronike Deseniške. Po predhodnem dogovoru lokalno društvo pripravlja vodene oglede in pokušine, povezane z izročilom kartuzijanov.

Kraji na poti: Thermana Laško, Rimske terme v Rimskih Toplicah, Kartuzija Jurklošter, Dolina Gračnice.

Vključuje: Vstop v bazene in savne, zdraviliške storitve ter vodeni ogled v Jurkloštru se plačajo posebej.

Nasvet: Vzemite kopalke, natikače in brisačo ali si opremo izposodite v termah. Z otroki izberite terme v Laškem, saj v Rimskih termah mlajših od 14 let ne sprejemajo. Do Jurkloštra je malo povezav z javnim prevozom, zato se odpravite z avtom in se za obisk dogovorite vnaprej.

Najboljši čas za obisk: Vse leto. Pozimi in ob dežju so posebej prijetni termalni bazeni.

Po Rogaški Slatini od zdraviliškega parka do kozarca Donata

Odhod: Zdraviliški trg, Rogaška Slatina Peš skozi park in med zdraviliškimi stavbami Približno 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko

Prva omemba slatinskega vrelca sega v leto 1141. Leta 1665 se je z vodo zdravil hrvaški ban Petar Zrinski in pripomogel k njenemu slovesu, leta 1803 pa je v Rogaški Slatini blizu hrvaške meje nastalo deželno zdravilišče. Sprehod začnite med drevoredi in cvetličnimi gredami Zdraviliškega parka. Oglejte si paviljon Tempel iz leta 1819, delo tržaškega arhitekta Nikole Pertscha, ter kapelo sv. Ane iz leta 1805, posvečeno zavetnici zdravilišča. V bližini sta Evropska ploščad in kip krilatega Pegaza z zlatim kopitom. V okrogli pivnici zdravstvenega centra lahko neposredno iz vrelca poskusite Donat, poimenovan po bližnji Donački gori, ki ga tu predstavljajo kot z magnezijem najbogatejšo mineralno vodo na svetu. Styria vsebuje manj mineralov. Vode so na voljo hladne in tople, pitne kure pa potekajo pod zdravniškim vodstvom. V Kristalni dvorani si oglejte lestence, kristalna okna in ogledala, ki so jih ročno izdelali slatinski steklarji. Tu prirejajo Anin ples s skoraj 200-letno tradicijo. Nekaj korakov stran Anin dvor v petih zbirkah predstavlja steklarstvo, stare grafike, krajevno zgodovino s podpisi znamenitih gostov, park in mineralne vode.

Kraji na poti: Zdraviliški park, Paviljon Tempel, Pivnica mineralnih vod, Kristalna dvorana, Kapela sv. Ane, Anin dvor.

Vključuje: Vstop v park je prost. Kozarec mineralne vode v pivnici in vstopnico za Anin dvor plačate posebej.

Nasvet: Donat deluje odvajalno, zato ga poskusite le malo in upoštevajte navodila v pivnici. Blažja možnost je Styria. V središču mesta so parkirne hiše in parkirišča le nekaj korakov od parka.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra zaradi cvetličnih gred v parku. Poleti lahko obisk združite z Aninim festivalom.

Stolp Kristal, slatinsko steklarstvo in Muzej na prostem Rogatec

Odhod: Rogaška Slatina Peš po mestu, do steklarne in Rogatca z avtom Približno 5 ur Ves dan Lahko

Stolp Kristal v Rogaški Slatini je s 106 m najvišji stolp in najvišja stavba v Sloveniji. Hitro panoramsko dvigalo vas pripelje do razgledišča na višini 104 m, s katerega vidite mesto in okoliške griče. Na vrhu lahko stopite na zastekljeno odprtino, v navidezni resničnosti poletite s Pegazom, simbolom mesta, ali posedite v kavarni. Steklarstvo je v teh krajih izpričano že od leta 1655. V Steklarni Rogaška lahko spremljate pot stekla od pihanja do pakiranja, pa tudi ročno brušene in gravirane izdelke. Ob steklarni je prodajalna. Rogatec leži 7 km vzhodno od Rogaške Slatine. Tamkajšnji muzej na prostem, ustanovljen leta 1981, velja za največjega pri nas. V 15 prenesenih ali rekonstruiranih stavbah spoznate nekdanje podeželsko življenje v teh krajih. Muzej upravlja tudi dvorec Strmol v starem jedru Rogatca. Če vas bolj mika pohod, izberite krajinski park na območju Boča. Velik del parka je v omrežju Natura 2000, skozenj pa vodijo gozdne učne in kolesarske poti.

Kraji na poti: Stolp Kristal, Steklarna Rogaška, Muzej na prostem Rogatec, Dvorec Strmol.

Vključuje: Vstop na stolp, ogled steklarne ter vstop v muzej in dvorec se plačajo posebej.

Nasvet: Za konec tedna si vstopnico za stolp kupite vnaprej in za razgled izberite jasen dan. Ogledi steklarne in muzeja v Rogatcu potekajo po različnih urnikih, zato pred potjo preverite termine in sezono obiska.

Najboljši čas za obisk: Stolp je odprt vse leto. Muzej na prostem deluje sezonsko, zato pred obiskom preverite datume.

Po dnevih

Celje in okoliška zdravilišča – načrt poti. Število dni: 2, 3 in 5

Predlogi za načrtovanje poti. Vrstni red dni prilagodite vremenu in razpoložljivosti izletov.

2 dneva · Dva dni v Celju in Laškem med gradom, rimsko Celejo in termami

Za Za konec tedna, če želite oba kraja obiskati z vlakom. · Izhodišče: Dve noči v Celju ali po ena noč v Celju in Laškem
  1. Dan 1 · Celjski muzej in Stari grad

    V Celje prispete z vlakom. Dopoldne obiščite Knežji dvor z rimsko Celejo v kleti in razstavo o celjskih grofih. V Stari grofiji si oglejte še Celjski strop, nato se ustavite na kosilu v starem mestnem jedru. Popoldne se na Stari grad povzpnite po grajskih poteh ali se odpeljite z mestnim avtobusom. Za krožno pot peš računajte približno eno uro. Pozno popoldne postojte na steklenem razgledišču. Zvečer se sprehodite čez Glavni trg in ob Savinji.

  2. Dan 2 · Po laških trgih do pivovarne in term

    Iz Celja se z vlakom odpeljite do bližnjega Laškega. Dopoldne raziščite tri trge starega jedra, Muzej Laško in cerkev sv. Martina. Če so tisti dan na voljo vodeni ogledi pivovarne, si mesto rezervirajte vnaprej. Če imate raje pohod, lahko namesto pivovarne izberete vzpon na Hum, ki traja eno do dve uri. Popoldne zaplavajte v termalnih bazenih ob Savinji, nato se z vlakom vrnite v Celje ali Ljubljano.

3 dni · Tri dni v Celju, Laškem in Rogaški Slatini
Za Za vse, ki bi si radi z vlakom ali avtom ogledali vse tri kraje. · Izhodišče: Dve noči v Celju in ena v Rogaški Slatini
  1. Dan 1 · Celje

    Dopoldne obiščite Knežji dvor in Staro grofijo, popoldne pa se po grajskih poteh povzpnite na Stari grad in stopite na stekleno razgledišče. Ob vrnitvi skozi staro mestno jedro si oglejte stolnico sv. Danijela in Vodni stolp.

  2. Dan 2 · Laško

    Z vlakom ali avtom se odpravite v Laško južno od Celja. Dopoldne se od gradu Tabor povzpnite na Hum. Na 3,8 km dolgi poti premagate 299 m višinske razlike. Po kosilu v mestu obiščite Muzej Laško, in če so tisti dan na voljo ogledi, tudi pivovarno. Popoldne se sprostite v termalnih bazenih. Zvečer se vrnite v Celje in tam prenočite.

  3. Dan 3 · Rogaška Slatina

    Iz Celja se v Rogaško Slatino odpravite z regionalnim vlakom ali avtom. Če greste z vlakom, vnaprej preverite vozni red. Sprehodite se skozi Zdraviliški park mimo paviljona Tempel in kapele sv. Ane. V pivnici poskusite Donat in Styrio, nato obiščite Anin dvor. Popoldne se povzpnite na 106 m visok stolp Kristal. Prenočite v Rogaški Slatini ali se vrnite v Celje.

5 dni · Pet dni z avtom po dolini Savinje in vse do Rogatca
Za Za izlet z avtom, če bi radi v miru raziskali tudi okolico in si vzeli več časa za terme. · Izhodišče: Dve noči v Celju, ena v Laškem in dve v Rogaški Slatini
  1. Dan 1 · Celjski muzej in staro mestno jedro

    Dopoldne si oglejte Knežji dvor in Staro grofijo. Popoldne se sprehodite čez Glavni trg do stolnice sv. Danijela, Vodnega stolpa in Muzeja novejše zgodovine Celje. Če pridete z otroki, v muzeju obiščite še Hermanov brlog. Proti večeru zavijte k Savinji in v Mestni park.

  2. Dan 2 · Stari grad Celje in Šmartinsko jezero

    Dopoldne se po grajskih poteh povzpnite na Stari grad Celje. Popoldne se odpravite do Šmartinskega jezera, približno 7 km severno od središča mesta. Sprehodite se ob vodi ali poleti jezero raziščite s čolnom, kajakom ali desko za veslanje. V sezoni lahko na začetku ali koncu dneva obiščete še drevesno hišo v Mestnem gozdu.

  3. Dan 3 · Spodnja Savinjska dolina in Laško

    Z avtom se odpravite zahodno od Celja. Dopoldne si oglejte rimsko nekropolo v Šempetru in jamo Pekel. Od aprila do oktobra se lahko ustavite še pri fontani piv v Žalcu. Če vozite, pokušino izpustite. Popoldne se odpeljite v Laško južno od Celja, dan pa sklenite v termalnih bazenih. Prenočite v Laškem.

  4. Dan 4 · Laško, Jurklošter in Rogaška Slatina

    Dopoldne se povzpnite na Hum ali se sprehodite po starem jedru in obiščite Muzej Laško. Z avtom nadaljujte po dolini Gračnice do kartuzije Jurklošter. Za ogled se dogovorite vnaprej. Popoldne se odpeljite v Rogaško Slatino in se proti večeru prvič sprehodite po Zdraviliškem parku.

  5. Dan 5 · Rogaška Slatina in Rogatec

    Dopoldne obiščite pivnico mineralnih vod, Kristalno dvorano in Anin dvor. Če je nebo jasno, se pred kosilom povzpnite še na stolp Kristal. Popoldne si oglejte Steklarno Rogaška, v sezoni pa še Muzej na prostem Rogatec, 7 km vzhodno od Rogaške Slatine. Za zadnjo noč se vrnite v Rogaško Slatino.

Najboljši čas za obisk

Kdaj se odpraviti: Celje in okoliška zdravilišča po mesecih

Za vzpon na Stari grad Celje in sprehode po zdraviliških parkih so najprijetnejši meseci od aprila do oktobra. Poleti na gradu prirejajo dogodke, julija pa je v Laškem festival Pivo in cvetje. Terme so odprte vse leto in so prijetna izbira tudi pozimi.

Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.

januar Malo padavin

Zima · terme in muzeji

Januarja so na celjski vremenski postaji v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno temperaturo −0,3 °C in okoli 47 mm padavin. Jutranje temperature so večinoma pod ničlo, povprečna najnižja temperatura je −4,6 °C. Sneg pogosto obleži vsaj del meseca. Januar je najbolj suh mesec v letu. Grad je odprt krajši čas. Za zimski izlet izberite celjske muzeje ali termalne bazene v Laškem in Rimskih Toplicah. Za sprehod vzemite topel plašč, rokavice in zaprte čevlje.

februar Malo padavin

Zima · pust v Laškem

Februarsko povprečje na celjski vremenski postaji za obdobje 1981–2010 je 1,0 °C in okoli 50 mm padavin. Večino juter zmrzuje, možen je tudi sneg. V Laškem prirejajo pustno povorko, katere datum se vsako leto spreminja. Sicer je v vseh treh krajih mirno. Čas je primeren za terme in obisk slatinske pivnice mineralnih vod. Kadar je dovolj snega, navadno obratuje tudi manjše smučišče na Celjski koči.

marec Zmerne padavine

konec zime · daljši dnevi

Marca se zima umika pomladi. Na celjski vremenski postaji je bilo v obdobju 1981–2010 marčevsko povprečje 5,2 °C in okoli 71 mm padavin. Čez dan se temperature približajo 12 °C, zjutraj pa je še možna slana. Stari grad Celje podaljša čas za oglede. Za izlet vzemite jakno in nepremočljivo vrhnje oblačilo.

april Zmerne padavine

Pomlad · odpre se fontana piv v Žalcu

Aprila so na celjski vremenski postaji v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno temperaturo 9,8 °C in okoli 71 mm padavin. Dnevi so blagi, dnevne najvišje temperature so okoli 16 °C, dež pa pogosto prinesejo kratke plohe. Začne se sezona fontane piv v Žalcu in drevesne hiše v Celju. V Zdraviliškem parku v Rogaški Slatini znova zacvetijo grede. April je prijeten za hojo po grajskih poteh ali vzpon na Hum.

maj Zmerne padavine

Pomlad · pohodniške poti in cvetoči park

Maja so na celjski vremenski postaji v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno 14,9 °C in okoli 90 mm padavin. Najvišje temperature presegajo 21 °C in dnevi so že dolgi. Griči ozelenijo, na Šmartinsko jezero se vračajo čolni in deske za veslanje. Proti koncu meseca so popoldanske plohe in nevihte pogostejše. To je prijeten čas, da pred poletno gnečo združite ogled mesta, pohod in kopanje v termah.

junij Veliko padavin

Začetek poletja · najbolj namočen mesec

Junijsko povprečje na celjski vremenski postaji za obdobje 1981–2010 je 18,3 °C in okoli 132 mm padavin. Junij je najbolj namočen mesec. Jutra so večinoma stanovitna, padavine pa pogosto prinesejo pozne popoldanske plohe in nevihte. Najvišje temperature so blizu 25 °C. Stari grad je odprt do večera in začne se program žive zgodovine. Za pohode izberite dopoldne in vzemite dežni plašč.

julij Veliko padavin

Poletje · Pivo in cvetje v Laškem · Anin festival

Julij je najtoplejši mesec. Na celjski vremenski postaji je bilo julijsko povprečje v obdobju 1981–2010 19,9 °C in okoli 122 mm padavin. Povprečna najvišja temperatura je blizu 27 °C, več dni pa se ogreje nad 30 °C. Ob štiridnevnem festivalu Pivo in cvetje na trgih starega Laškega postavijo odre. Prenočišče v mestu si rezervirajte vnaprej. V Rogaški Slatini je 26. julij, god zavetnice sv. Ane, občinski praznik. Poleti poteka tudi Anin festival. Popoldanske nevihte so pogoste.

avgust Veliko padavin

Poletje · visoka hmeljišča v Savinjski dolini

Avgustovsko povprečje na celjski vremenski postaji za obdobje 1981–2010 je 19,0 °C in okoli 125 mm padavin. Podobno toplo je kot julija, s povprečno najvišjo temperaturo blizu 26 °C. Hmeljišča v Spodnji Savinjski dolini pred obiranjem dosežejo polno višino. Na Šmartinskem jezeru in v zunanjih termalnih bazenih je največ obiska. Ob koncu poletja na Starem gradu Celje navadno pripravijo srednjeveški program. Pred obiskom preverite datum.

september Veliko padavin

Zgodnja jesen · blago vreme

Septembra so na celjski vremenski postaji v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno 14,6 °C in okoli 118 mm padavin. Najvišje temperature so blizu 22 °C, obiskovalcev pa je manj. Dež ob prehodu front traja dlje kot poletne plohe, vmes se zvrstijo jasni dnevi. Izkoristite jih za pohod na Hum, razgled s stolpa Kristal ali obisk Muzeja na prostem Rogatec. Za večer vzemite dodatno plast oblačil.

oktober Veliko padavin

Jesen · pisani gozdovi · konec sezone

Oktobrsko povprečje na celjski vremenski postaji za obdobje 1981–2010 je 10,1 °C in okoli 115 mm padavin. Gozdovi na gričih nad Celjem in Laškim ter na Boču se jesensko obarvajo. V dolini so jutra pogosto meglena. Oktobra se sezona zaključi pri fontani piv v Žalcu in v celjski drevesni hiši. Vzemite plašč in dežnik.

november Zmerne padavine

Pozna jesen · martinovanje · terme

Novembra so na celjski vremenski postaji v obdobju 1981–2010 namerili povprečno 4,7 °C in okoli 93 mm padavin. Dnevi so kratki, sivi in vlažni. Pojavi se prva slana, včasih tudi prvi sneg. Okoli 11. novembra lahko obisk združite z martinovanjem in pokušino mladega vina. Grad ima spet krajši odpiralni čas. Mirnejši del jeseni je primeren za obisk muzejev in term.

december Zmerne padavine

Zima · praznično Celje in Laško

Decembrsko povprečje na celjski vremenski postaji za obdobje 1981–2010 je 0,6 °C in okoli 78 mm padavin. Najnižje temperature se spustijo pod ničlo, lahko tudi sneži. Pravljično Celje razsvetli trge starega mestnega jedra, na katerih postavijo odre, del programa pa poteka na gradu. V Laškem praznične prireditve spremlja drsališče. Med prazniki se termalni bazeni napolnijo, zato obisk rezervirajte vnaprej.

Načrtujte pot

Kako do tja: Celje in okoliška zdravilišča

Z vlakom po progi Ljubljana–Maribor in naprej v Rogaško Slatino

Celje in Laško ležita na glavni progi Slovenskih železnic med Ljubljano in Mariborom. Iz Ljubljane do Celja traja vožnja približno uro in deset minut do uro in pol, odvisno od vlaka. Če greste v Laško, izstopite pred Celjem, a preverite postanke, saj tam ne ustavijo vsi hitri vlaki. V Celju ustavljajo tudi mednarodni vlaki med Ljubljano, Mariborom in Gradcem. Iz Celja proti Rogaški Slatini vozijo regionalni vlaki. Na tej progi je odhodov manj, zlasti ob koncih tedna. Vozovnico lahko kupite na postaji, na spletni strani Slovenskih železnic ali na vlaku. Tudi za julijski festival v Laškem je vlak navadno najpriročnejša izbira. Pred odhodom preverite vozni red za izbrani dan.

Z avtobusom

Z ljubljanske avtobusne postaje do Celja redni avtobusi vozijo slabi dve uri, nekoliko dlje kot vlak. Na avtobusni postaji v Rogaški Slatini ustavljajo Nomagovi regionalni avtobusi. Na regionalnih linijah velja enotna vozovnica IJPP, ob večerih in koncih tedna je povezav manj. Med zdraviliškimi kraji je navadno enostavneje potovati z vlakom. Pred potjo preverite vozni red.

Z avtom

Po avtocesti A1 med Ljubljano in Mariborom je do Celja iz Ljubljane 75 km, iz Maribora pa 54 km. V Laško se iz Celja odpeljite proti jugu po dolini Savinje, v Rogaško Slatino pa proti vzhodu po regionalnih cestah do bližine hrvaške meje. Za vožnjo po avtocesti potrebujete veljavno e-vinjeto za svojo registrsko oznako. Pri Starem gradu Celje je parkiranje brezplačno, v mestnem jedru so plačljiva parkirna območja. V Rogaški Slatini so parkirne hiše in parkirišča blizu zdraviliškega parka. Avto je posebej priročen za izlete po Spodnji Savinjski dolini, v Jurklošter in Rogatec, kjer je javnih povezav manj.

Po mestih in med njimi

Mestna jedra Celja, Laškega in Rogaške Slatine so dovolj majhna za ogled peš. V Celju mestni avtobusi Celebus vozijo na šestih linijah, z njimi pridete tudi na Stari grad. V sistemu KolesCE si lahko izposodite navadno ali električno kolo, postaje so tudi v Laškem in Žalcu. Celje in Laško povezuje hitra vožnja z vlakom, ob Savinji pa vodi kolesarska pot. Iz Celja v Rogaško Slatino vozi regionalni vlak. Na Stari grad se lahko povzpnete po grajskih poteh ali se pripeljete z mestnim avtobusom oziroma avtom. Za celoten peš krog računajte približno eno uro. Ob cestnih delih se trase in dostop lahko spremenijo, zato jih pred potjo preverite.

Vstopnice in rezervacije

Vstopnico za Stari grad Celje lahko kupite ob vhodu ali na spletu. Na voljo so družinske vstopnice in skupne vstopnice za grad ter Pokrajinski muzej Celje ali Muzej novejše zgodovine Celje. Pred obiskom celjskih muzejev preverite odpiralni čas, saj so ob ponedeljkih pogosto zaprti. Za vodeni ogled Pivovarne Laško se morate prijaviti vnaprej. Ogledi so ob izbranih dnevih in le za polnoletne. V termah v Laškem in Rimskih Toplicah plačate vstop za izbrano časovno obdobje. Med prazniki in zimskimi počitnicami obisk rezervirajte. Vstopnice za stolp Kristal prodajajo na spletu in na kraju samem. Fontana piv v Žalcu, celjska drevesna hiša in Muzej na prostem Rogatec so odprti sezonsko. Julija se v času festivala Pivo in cvetje prenočišča v Laškem in Celju hitro zapolnijo. Pred obiskom preverite cenik posameznega ponudnika.

Izhodišče za raziskovanje

Kje prenočiti in kje jesti

Pred odhodom

Praktične informacije

Z nekaj načrtovanja boste imeli več časa za uživanje na poti.

Kdaj se odpraviti

Za vzpon na Stari grad Celje in sprehode po zdraviliških parkih so najprijetnejši meseci od aprila do oktobra. Poleti na gradu prirejajo dogodke, julija pa je v Laškem festival Pivo in cvetje. Terme so odprte vse leto in so prijetna izbira tudi pozimi.

Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.

Koliko dni ostati

Za konec tedna lahko en dan namenite celjskemu gradu in muzejem, drugega pa Laškemu ali Rogaški Slatini. V treh dneh si lahko ogledate vse tri kraje in si vzamete čas tudi za terme.

V katerem mestu prenočiti

Če prenočite v starem mestnem jedru Celja med železniško postajo in Savinjo, boste imeli muzeje na dosegu peš, blizu pa bo tudi vlak za Laško ali Rogaško Slatino. Za zdraviliški oddih lahko izberete nastanitev ob Savinji v Laškem ali ob zdraviliškem parku v središču Rogaške Slatine.

Spoštujte kraj

Odnesite svoje odpadke, upoštevajte oznake in podprite lokalne ponudnike. V naravi upoštevajte navodila za obiskovalce.

Odgovori na vaša vprašanja

Pogosta vprašanja – Celje in okoliška zdravilišča

Koliko dni si je vredno vzeti za Celje in okoliška zdravilišča?

V dveh dneh si lahko ogledate Celje in enega od zdraviliških krajev. V treh dneh lahko obiščete Celje, Laško in Rogaško Slatino ter si privoščite tudi kopanje v termah.

Ali lahko Celje, Laško in Rogaško Slatino obiščete z vlakom?

Da. Laško in Celje ležita na progi Ljubljana–Maribor. Iz Celja vozijo vlaki tudi proti Rogaški Slatini, vendar so na tej progi redkejši, zato pred odhodom preverite vozni red.

Kaj si lahko ogledate na enodnevnem izletu iz Ljubljane v Celje?

Iz Ljubljane je do Celja z avtom ali vlakom približno ura vožnje. V enem dnevu se lahko povzpnete na Stari grad in si v Knežjem dvoru ogledate ostanke rimske Celeje pod mestom.

Ali za ogled Celja in obisk zdravilišč potrebujete avto?

Vse tri kraje povezuje vlak, njihova središča pa si lahko ogledate peš. Če bi si radi prihranili vzpon na celjski Stari grad, se tja lahko odpeljete z avtom ali taksijem.

Kdaj je najlepše obiskati Celje in okoliška zdravilišča?

Za ogled gradu in sprehode izberite čas med aprilom in oktobrom. Terme so odprte vse leto in se vanje splača tudi pozimi. Julija lahko obisk Laškega združite s festivalom Pivo in cvetje.

Kako iz Ljubljane v Celje brez avtomobila?

Z vlakom na progi Ljubljana–Maribor vožnja do Celja traja približno uro in deset minut do uro in pol, odvisno od vlaka. Z rednim avtobusom boste na poti slabi dve uri. Železniška postaja stoji ob starem mestnem jedru, od tam pa lahko pot nadaljujete peš. Preverite vozni red za izbrani dan.

Kako pridete na Stari grad Celje?

S parkirišča ob sotočju Voglajne in Savinje vodi označena grajska pot. Za približno 2 km dolg krog s 140 m vzpona računajte okoli eno uro. Do gradu lahko pridete tudi z mestnim avtobusom ali avtom, parkirišče je ob gradu. Pred odhodom preverite dostop, saj se lahko ob cestnih delih spremeni.

Ali si lahko ogledate Pivovarno Laško?

Da, za vodeni ogled se prijavite v laškem turističnoinformacijskem centru. V približno dveh urah si ogledate delujočo pivovarno in na koncu poskusite pivo. Ogledi so ob izbranih dnevih v tednu in so namenjeni polnoletnim obiskovalcem. Obujte zaprte čevlje brez pete.

Ali lahko Donat v Rogaški Slatini poskusite tudi kot dnevni obiskovalci?

Da. V pivnici mineralnih vod v središču zdravilišča lahko ob doplačilu poskusite Donat in Styrio neposredno iz vrelca. Donat vsebuje veliko magnezija in deluje odvajalno, zato ga za pokušino popijte le malo. Pri pitni kuri količino in čas pitja določite po navodilih zdravnika.

Ali so terme v Laškem in Rimskih Toplicah primerne za otroke?

V Laškem imajo bazene za različne starosti in sprejemajo družine z otroki. Rimske terme so namenjene odraslim in mladostnikom, starejšim od 14 let. Pred obiskom preverite pogoje vstopa in odpiralni čas bazenov.

Kam v Celju in okoliških zdraviliščih, ko dežuje?

V Celju lahko deževen dan preživite v Knežjem dvoru z rimsko Celejo v kleti, Stari grofiji in Muzeju novejše zgodovine Celje. V Laškem lahko obiščete muzej ali pivovarno in zaplavate v pokritih termalnih bazenih. V Rogaški Slatini so pod streho pivnica mineralnih vod, Anin dvor in steklarna. Za razgledni stolp Kristal si prihranite jasen dan.

Kje prenočiti, v Celju, Laškem ali Rogaški Slatini?

Celje je priročno izhodišče, če potujete z vlakom in bi si radi ogledali grad in muzeje. V Laškem lahko terme združite s pohodi, od Celja pa vas loči le kratka vožnja z vlakom. Rogaška Slatina leži nekoliko dlje, blizu hrvaške meje, in je dobra izbira za oddih ob mineralnih vrelcih in sprehode po zdraviliškem parku. Če načrtujete vsaj tri nočitve, lahko del časa preživite v Celju, del pa v enem od zdraviliških krajev.

Odkrijte druge destinacije Iskanje po zvezni državi in mestu

Več kot vodnik