Ob Bohinjskem jezeru peš in z električno ladjo med Ribčevim Lazom in Ukancem
Odhod: Kamniti most v Ribčevem Lazu Sprehod ob jezeru in vožnja z izletniško ladjo Približno pol dneva Dopoldne ali popoldne Lahko
Bohinjsko jezero je naše največje stalno naravno jezero in leži v Triglavskem narodnem parku. Ledeniško kotanjo na nadmorski višini 526 m zapolnjuje v dolžini 4,1 km in širini do 1,2 km. Največja globina je 45 m, obala pa meri 11,35 km in je skoraj v celoti nepozidana. Največ vode prinese Savica, pri kamnitem mostu v Ribčevem Lazu pa iz jezera odteka Jezernica. Za izlet lahko združite hojo ob enem od bregov in povratek po vodi. Med Ribčevim Lazom in Ukancem vozita dve električni ladji. Plovba traja 30 minut, med njo pa izveste več o jezeru. V Ribčevem Lazu je pomol blizu mostu in cerkve sv. Janeza Krstnika, v Ukancu pa na območju kampa. Poleti se gladina ogreje tudi do 24 °C. Označeni kopalni območji sta v Fužinskem zalivu in Ukancu. Pozimi jezero pogosto zamrzne. V sezoni si lahko izposodite tudi kajak, kanu ali desko.
Kraji na poti: Bohinjsko jezero, Ribčev Laz, Ukanc, Cerkev sv. Janeza Krstnika.
Vključuje: Sprehod je brezplačen. Za ladjo kupite enosmerno ali povratno vozovnico, izposojo kajaka ali kanuja plačate posebej. Pred izletom preverite cenik.
Nasvet: Ob večjem obisku kupite vozovnico za ladjo po spletu, saj je število mest omejeno. Ladja vozi od pomladi do jeseni, pozimi pa miruje. Pot ob severni obali je namenjena le pešcem.
Najboljši čas za obisk: Za vožnjo z ladjo od aprila do začetka novembra, za kopanje pa od sredine junija do konca avgusta.
Cerkev sv. Janeza Krstnika in njene freske ob kamnitem mostu
Odhod: Kamniti most v Ribčevem Lazu Ogled peš Približno 45 minut Dopoldne ali popoldne Lahko
Na vzpetini ob kamnitem mostu na vzhodnem koncu jezera stoji cerkev sv. Janeza Krstnika. Pogled na cerkev z mostom je bržčas najbolj prepoznavna podoba Bohinja. Zgrajena je bila pred letom 1300 in sodi med izjemne primere srednjeveškega stavbarstva in stenskega slikarstva pri nas. Med gotskimi freskami na zunanjih in notranjih stenah poiščite podrobnosti, ki še danes zanimajo umetnostne zgodovinarje, denimo angele, ki kažejo zobe, in dva bela hudiča. V notranjosti hranijo redko leseno glavo sv. Janeza Krstnika. Preprost lesen kor spominja na gank na bohinjskih hišah. Cerkev je podružnica župnije Srednja vas in je spomeniško zavarovana.
Kraji na poti: Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz, Bohinjsko jezero.
Vključuje: Vstopnino za ogled cerkve plačate posebej.
Nasvet: Cerkev je za ogled odprta od pomladi do jeseni, del sezone le ob koncih tedna. Pred obiskom preverite odpiralni čas. Pogled na cerkev ob mostu in jezeru je dostopen vse leto.
Najboljši čas za obisk: Za ogled notranjosti od maja do septembra, za pogled na cerkev z jezerske obale pa vse leto.
Slap Savica, 78 m visok slap v zatrepu doline
Odhod: Parkirišče pri Koči pri Savici, 9 km od Ribčevega Laza Z avtobusom ali avtom do izhodišča, nato peš po stopnicah Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne Srednje zahtevno, več kot 500 stopnic
Savica sodi med večje slovenske slapove in ima posebno mesto tudi v pesništvu. Voda iz Doline Triglavskih jezer teče po vodoravnem podzemnem rovu in na višini 836 m privre na dan sredi stene Komarče. V globino pada 78 m, pod njo pa je zelen tolmun. Že v gori se tok razdeli v dva pramena, ki slapu dajeta obliko črke A. Od tod izvira voda, ki napaja Bohinjsko jezero. Sem je France Prešeren postavil dogajanje Krsta pri Savici. Od parkirišča ob Koči pri Savici se skozi gozd po dolgem stopnišču povzpnete do razgledišča nasproti slapa. Pot je razmeroma lahka, a zaradi stopnic ni primerna za otroške vozičke ali za ljudi z omejeno gibljivostjo. Kopanje in spust k tolmunu sta prepovedana. Pri koči se začnejo tudi planinske poti na Komno in v Dolino Triglavskih jezer.
Kraji na poti: Slap Savica, Ukanc, Triglavski narodni park.
Vključuje: Vstopnino plačate na začetku poti. Pred obiskom preverite veljavni cenik.
Nasvet: Ob močnem dežju, neurjih, snegu, poledici ali nevarnosti padajočega kamenja pot zaprejo. Pred odhodom preverite dostop. Do parkirišča vozi avtobus le poleti, preostanek leta pa do Ukanca. Po več deževnih dneh je slap običajno bolj vodnat.
Najboljši čas za obisk: Vse leto, kadar je pot odprta. Po dežju je slap navadno bolj vodnat.
Z nihalko na Vogel, na razgledno Rjavo skalo in med planinske pašnike
Odhod: Spodnja postaja nihalke v Ukancu Z nihalko na Vogel in peš po razglednih poteh Približno 4 ure Dopoldne Lahko do srednje zahtevno, odvisno od izbrane poti
Iz Ukanca se z nihalko povzpnete na 1.535 m visoko Rjavo skalo, približno tisoč metrov nad Bohinjskim jezerom. S terase zgornje postaje vidite vso jezersko kotlino, na drugi strani pa Julijske Alpe s Triglavom. Ime je smučišče dobilo po 1.923 m visokem Voglu v jugovzhodnem delu Julijskih Alp. V kopnem delu leta se od zgornje postaje lahko odpravite na krajše sprehode ali daljše pohode. Učna pot vas seznani z naravo in preteklostjo teh gora, s štirisedežnico se lahko zapeljete na Orlove glave, na planini Zadnji Vogel še sirijo po starem, v Lopati pa se je ohranil pragozd. Na Voglu sta tudi park za gorske kolesarje in vzletišče za jadralne padalce. Pozimi smučate na naravnem snegu. Glede na snežne razmere je na voljo do 22 km prog, pa tudi snežni park in prostor za otroke. Zgornja postaja je dostopna tudi gibalno oviranim.
Kraji na poti: Vogel, Rjava skala, Orlove glave, Zadnji Vogel.
Vključuje: Vozovnico za nihalko, vožnjo s sedežnico in smučarsko vozovnico plačate posebej. Pred obiskom preverite veljavni cenik.
Nasvet: Za pogled na Triglav izberite jasen dan. Nihalka zaradi vzdrževanja občasno ne vozi, denimo del jeseni, zato pred odhodom preverite obratovanje. Vzemite toplo oblačilo, saj je zgoraj precej hladneje kot ob jezeru.
Najboljši čas za obisk: Za pohode od junija do septembra, za smučanje od decembra do marca, odvisno od snežnih razmer.
Ob koritih Mostnice skozi Voje, od Hudičevega mostu do slapa
Odhod: Stara Fužina, pri cerkvi sv. Pavla ali v središču vasi Peš do slapa in nazaj Približno 5 ur do slapa in nazaj Ves dan Lahka do srednje zahtevna pot
Korita Mostnice se začnejo tik nad Staro Fužino. Pri vhodu stoji Hudičev most, ki z enim samim kamnitim lokom premošča najgloblji del korit. Nekoč je skrajšal pot prevoznikom železove rude in oglja do bohinjskih fužin. Višje se Mostnica stisne med apnenčaste stene. Kamenje, ki ga je voda vrtinčila, je v skalo izdolblo okrogle kotanje, ponekod pa jo je voda celo predrla. Tako je nastal lok, ki spominja na slonov rilec. Pot vodi po obeh bregovih, zato se lahko vračate po drugi strani. Na koncu korit se pot za kratek čas vzpne do Planinske koče na Vojah. Tu se dobrih 700 m visoko odpre ledeniška dolina v obliki črke U s pašniki. Po dolinskem dnu pridete do 21 m visokega slapa Mostnice. Do konca doline računajte približno dve uri in pol v eno smer. Če želite obiskati le korita, pri koči obrnite. Prav skozi Voje so se štirje srčni možje iz Bohinja 26. avgusta 1778 odpravili na prvi vzpon na Triglav.
Kraji na poti: Korita Mostnice, Hudičev most, Voje, Stara Fužina.
Vključuje: Od aprila do novembra se za ogled korit plača pristojbina. Plačilo je mogoče le z gotovino. Pred obiskom preverite cenik.
Nasvet: V vlažnem vremenu bodite previdni ob robu korit. Ob snegu samostojen obisk ni priporočljiv. V Mostnici je kopanje prepovedano. Julija in avgusta je en dan v tednu na voljo tudi voden ogled.
Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra. Jeseni se v Vojah pasejo krave.
Peč, Rudnica in Vogar z razgledi na jezero in obe bohinjski dolini
Odhod: Stara Fužina Po gozdnih poteh do razgledišč in nazaj Od 1 do 3 ure, odvisno od razgledišča Dopoldne ali popoldne Lahko na Peč, srednje zahtevno na Vogar
S treh razgledišč nad Staro Fužino se lepo vidi, kako sta povezani bohinjski dolini. Najkrajša pot vas vodi na 720 m visoko Peč. Od betonskega mostu v vasi se po označeni gozdni poti v približno 20 minutah zložne hoje povzpnete za skoraj 200 višinskih metrov. Odpre se pogled na jezero, Ribčev Laz, Komno in okoliške vrhove. Od tod je do Rudnice še dobra ura nezahtevne hoje. Ta 946 m visoki hrib med Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino je dobil ime po rudi, ki so jo kopali na njegovih pobočjih. Vrh pogosto gleda iz dolinske megle. Na drugi strani, na grebenu nad severno obalo jezera, leži Vogar na višini 1.054 m. Iz Stare Fužine do njega vodi približno ura strme hoje s skoraj 500 m višinske razlike. Zgoraj stoji Kosijev dom, z jase, kjer vzletajo jadralni padalci, pa vidite jezero, obe dolini in bohinjsko-tolminske gore.
Kraji na poti: Peč, Rudnica, Vogar, Stara Fužina.
Vključuje: Dostop do razgledišč je brezplačen.
Nasvet: Za strmo pot na Vogar obujte čvrste pohodne čevlje. Na Rudnico se lahko povzpnete tudi od jezera, z Broda ali iz Srednje vasi.
Najboljši čas za obisk: Na Peč in Rudnico vse leto, na Vogar pa po kopni poti.