Grad Zaprice in kamniški muzeji
Odhod: Grad Zaprice na griču južno od kamniškega mestnega jedra Peš med muzeji Od ure in pol do treh ur Dopoldne ali popoldne Lahko
Na gradu Zaprice ima sedež Medobčinski muzej Kamnik. Kraj je v virih izpričan leta 1301, dvorec pa leta 1352. Okoli leta 1550 je Jurij III. Lamberg podrl srednjeveški stolp in postavil renesančni trinadstropni dvorec z izstopajočimi vogalnimi stolpiči. Muzej so ustanovili leta 1961. Razstava Odsevi kamniških tisočletij vas popelje od paleontoloških najdb in prvih naselbin do mesta v 19. stoletju. Ogledate si lahko rimsko kuhinjo, sodarsko delavnico iz 4. stoletja in predmete iz časa slovanske poselitve. Poseben prostor je namenjen življenju v kamniških gorah. Poleg arheoloških sledi pastirstva od rimske dobe naprej spoznate ovalne bajte, sir trnič in spor o pašnih pravicah na Veliki planini, ki je prvič omenjena v listini iz leta 1538. Muzej predstavlja tudi zgodovino dvorca in življenje kamniškega meščanstva v 19. stoletju. Na vrtu stojijo kašče iz Tuhinjske doline, najstarejša je iz leta 1793. V mestu lahko obiščete še dve muzejski enoti. Na Šutni je rojstna hiša Rudolfa Maistra, generala in pesnika, ki se je tu rodil leta 1874 in 23. novembra 1918 prevzel nadzor nad Mariborom. Galerija Miha Maleš je posvečena kamniškemu slikarju in grafiku.
Kraji na poti: Grad Zaprice.
Vključuje: Vstopnino plačate na posamezni lokaciji. Preverite veljavni cenik.
Nasvet: Muzej in galerije so navadno odprti od torka do sobote, ob ponedeljkih in praznikih pa zaprti. V toplejših mesecih je grad odprt tudi ob nedeljah dopoldne. Pred obiskom preverite urnik.
Najboljši čas za obisk: Vse leto, tudi v dežju.
Na Stari grad nad Kamnikom
Odhod: Središče Kamnika Peš navkreber po gozdni poti Približno 30 minut vzpona Dopoldne ali popoldne Lahko
Stari grad stoji na vrhu hriba nad Kamnikom, na nasprotnem bregu reke kot Mali grad. V virih se leta 1207 pojavi pod nemškim imenom Oberstein, najverjetneje pa so ga zgradili že v 12. stoletju, zato sodi med najstarejše v okolici. Skupaj z Malim gradom na skalnem griču v mestu je nadzoroval srednjeveško trgovsko pot skozi Kamnik. Danes se na hrib povzpnete predvsem zaradi razgleda. V jasnem vremenu seže pogled do Polhograjskega hribovja, Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp in Tuhinjske doline. Vzpon je lahek, traja približno pol ure in je priljubljen med družinami. Na vrhu se lahko okrepčate na gostinski terasi.
Kraji na poti: Mali grad.
Vključuje: Pot in razgledišče sta brezplačna.
Nasvet: Za vzpon izberite jasen dan, najbolje jutro ali pozno popoldne. Pot vodi skozi gozd, zato obujte zaprte čevlje.
Najboljši čas za obisk: V suhem vremenu vse leto. Jeseni pot popestrijo barve listja.
Od izvira Kamniške Bistrice do korit Predaslja in slapa Orglice
Odhod: Dom v Kamniški Bistrici na koncu dolinske ceste Z avtom, avtobusom ali kolesom do konca doline, nato krajši sprehodi Od 2 do 4 ure Dopoldne ali popoldne Lahko
Ledeniško dolino Kamniške Bistrice severno od Kamnika obdajajo Krvavec, Grintovec, Skuta, Brana, Planjava in Velika planina. Kamniška Bistrica, ki po 33 km priteče v Savo, slovi kot ena najčistejših slovenskih rek. Asfaltirana cesta se konča pri Domu v Kamniški Bistrici. Tik ob njem glavni izvir privre izpod z mahom poraslih skal in napolni zajezeno jezerce. Nekaj sto metrov stran stoji lovski dvorec kralja Aleksandra, ki ga je leta 1933 zasnoval Jože Plečnik. Ogledate si ga lahko od zunaj. Manj kot kilometer niže se struga zoži v koritih Velikega in Malega Predaslja. Prva so globoka 30 m, druga 15 m. Že po nekaj minutah hoje ob robu zagledate reko v globini in skalo, ukleščeno med steni. Bližnja Firštova miza spominja na obrok, ki ga je leta 1564 po lovu tu pojedel nadvojvoda Karel II. Do 30 m visokega slapa Orglice zavijte pri Predbeli v stransko dolino Kamniške Bele. V dolini je tudi spominski park s ploščami ponesrečenih v gorah. Plezalcem je na voljo več kot 170 balvanskih smeri in deset sektorjev za športno plezanje.
Kraji na poti: Velika planina.
Vključuje: Za sprehode ni vstopnine. Obroke v planinskem domu plačate posebej.
Nasvet: Obujte zaprte čevlje z dobrim oprijemom, saj na robu korit in na skalah ob vodi drsi. Poleti lahko dobite informacije pri spodnji postaji nihalke in v planinskem domu.
Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra. Slap je navadno najbolj vodnat spomladi in po dežju.
Na Kamniško sedlo do koče med Brano in Planjavo
Odhod: Dom v Kamniški Bistrici ob koncu doline Po označeni planinski poti, povratek po isti poti Od tri ure in pol do štiri ure vzpona. Za turo si vzemite ves dan. Ves dan Naporno, več kot 1.200 m višinske razlike
Kamniško sedlo je široka zareza v glavnem grebenu Kamniško-Savinjskih Alp med stenami Brane in Planjave. Tik pod sedlom stoji Kamniška koča na 1.864 m. Vzpon na sedlo ima za Kamničane podoben pomen kot za marsikoga vzpon na Triglav. Najpogosteje se pot začne pri parkiriščih ob Domu v Kamniški Bistrici. V približno 5 km premagate več kot 1.200 m višinske razlike. Prvi dve tretjini se pot strmo vzpenja po gozdu čez korenine, kamenje in grušč, večinoma brez izpostavljenih mest. Pri preprostem lesenem zavetišču Pri pastirjih stopite iz gozda. Zadnji del se v okljukih vije čez grušč, med ruševjem in po travnatih pobočjih. S sedla se na eni strani odpre pogled v Logarsko dolino in naprej proti Avstriji, na drugi pa na Ljubljansko kotlino. Izkušeni gorniki nadaljujejo na Brano ali Planjavo. Iz iste doline vodi pot tudi na Kokrsko sedlo, kjer prav tako stoji koča. Skalnat odsek poti je zavarovan z jeklenico. S Kokrskega sedla se lahko povzpnete na Grintovec, z 2.558 m najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.
Kraji na poti: Velika planina.
Vključuje: Uporaba poti je brezplačna. Hrano in prenočišče v koči plačate posebej.
Nasvet: Koča je poleti navadno odprta vsak dan, zunaj sezone pa ob koncu tedna ob lepem vremenu. Pred vzponom preverite, ali je odprta. Odpravite se zgodaj, obujte planinske čevlje ter vzemite dovolj vode, malico in topla oblačila. Ob poletnih koncih tedna je na sedlu veliko ljudi.
Najboljši čas za obisk: Od konca junija do septembra. Pozimi in spomladi je pot izpostavljena plazovom, za vzpon potrebujete ustrezno opremo in izkušnje.
Iz Stahovice k Svetemu Primožu nad Kamnikom
Odhod: Parkirišče pri tovarni Calcit v Stahovici Vzpon peš po cesti in poti Pol dneva Dopoldne Zmerno zahtevno
Gotska cerkev sv. Primoža in Felicijana stoji na pobočju nad Stahovico in jo lahko opazite že iz doline. Vzpon k njej sodi med najbolj priljubljene kamniške izlete. S parkirišča pri Calcitu se najprej strmo povzpnete po asfaltu, nato zavijete na uhojeno pot z nekoliko blažjim naklonom. S cerkvenega dvorišča se odpira pogled na vso Ljubljansko kotlino. V cerkvi so hranili relikvije obeh svetnikov, dokler jih niso med turškimi vpadi Kamničani iz strahu odnesli v frančiškansko cerkev v mestu. Malo više stoji cerkev sv. Petra, v mežnariji pa pohodnikom postrežejo s pijačo in prigrizki. Mimo vodi ena od poti na Veliko planino, tu se lahko priključite tudi pastirski učni poti. Vsako leto se pohodniki pomerijo v vzdržljivostni preizkušnji, kdo se bo v 24 urah največkrat povzpel na vrh.
Kraji na poti: Velika planina.
Vključuje: Uporaba poti je brezplačna.
Nasvet: O možnosti ogleda notranjosti cerkve se pred vzponom pozanimajte v kamniškem TIC-u. Če nameravate nadaljevati na Veliko planino, si za pot vzemite ves dan in že vnaprej preverite uro zadnje nihalke v dolino.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra. Pozimi je pot lahko poledenela.
Med tulipane v Arboretum Volčji Potok
Odhod: Vhod v Arboretum Volčji Potok, približno 5 km od Kamnika Z avtom, avtobusom ali kolesom do vhoda, nato peš po parku Od 2 do 4 ure Dopoldne ali popoldne Lahko
Arboretum Volčji Potok, najbolj obiskan slovenski hortikulturni park, leži na nekdanjem posestvu družine Souvan. Družina ga je kupila leta 1882 in okoli dvorca zasadila park. Renesančni, pozneje baročno predelani dvorec je bil med drugo svetovno vojno uničen. Leta 1952 je Univerza v Ljubljani tu osnovala zbirko dreves in grmovnic za raziskovanje in pouk. Danes je park kulturni spomenik državnega pomena. Na 85 hektarjih se med gozdovi, travniki, potoki in jezeri zvrsti okoli 3.500 različnih dreves in grmovnic po vrstah in sortah. Francoski vrt je zasnoval Leon Souvan. Največ obiskovalcev privabi spomladanska razstava cvetja od aprila do začetka maja. Na gredah se zvrstijo zgodnje in pozne sorte tulipanov, zato se zasaditev na pogled spremeni približno vsaka dva tedna. Med letom si lahko ogledate še kaktuse, orhideje in rozarije, poleti kino na prostem, konec leta pa praznično okrasitev. Otrokom so na voljo veliko igrišče ter modeli dinozavrov in kitov v naravni velikosti. Ob parku sta vrtni center in igrišče za golf z 18 luknjami med borovci.
Kraji na poti: Grad Zaprice.
Vključuje: Vstopnino plačate posebej, parkiranje pri vhodu je brezplačno. Preverite veljavni cenik.
Nasvet: Park je odprt vsak dan, od aprila do avgusta dlje kot sicer. Zadnji vstop je mogoč uro pred zaprtjem. Za ogled tulipanov si izberite delavnik. Avtobusno postajališče Volčji Potok Šraj je približno 300 m od vhoda, železniško postajališče Homec pa okoli 2 km.
Najboljši čas za obisk: Tulipani cvetijo od aprila do začetka maja, sprehod med nasadi pa je zanimiv v vseh letnih časih.
Terme Snovik in Kneippova bosonoga pot v Tuhinjski dolini
Odhod: Terme Snovik v Tuhinjski dolini, približno 8 km od Kamnika Iz Kamnika z avtom ali avtobusom, nato kopanje in sprehodi Od pol dneva do celega dne Dopoldne, popoldne ali ves dan Lahko
Terme Snovik se predstavljajo kot najvišje ležeče slovenske terme. Ležijo vzhodno od Kamnika v Tuhinjski dolini, med Kamniško-Savinjskimi Alpami in gozdnatimi pobočji. Termalno vodo s temperaturo 30,6 °C, bogato s kalcijem in magnezijem, so domačini uporabljali že pred vrtanji med letoma 1953 in 1990. Danes se lahko kopate v notranjih in zunanjih bazenih, obiščete savne ali se naročite na masažo. V termah sledijo načelom Sebastiana Kneippa, ki je povezoval vodo, zelišča, gibanje, prehrano in življenjsko ravnovesje. S tem obujajo tradicijo kamniškega Kurhausa, zdravilišča ob sotočju Nevljice in Kamniške Bistrice, ki ga je leta 1883 obiskal cesar Franc Jožef. Na 3,2 km dolgi Kneippovi bosonogi poti pod nogami začutite travo, zemljo, lubje, pesek in prodnike ter obiščete zeliščni vrt. Od term vodijo označene poti skozi Hruševko do utrjene cerkve sv. Miklavža na Gori in v Zgornje Palovče, kjer se je v Budnarjevi muzejski hiši ohranila črna kuhinja. Na koncu doline leži Motnik, povezan z zbirateljem pripovedk Gašperjem Križnikom. Za kosilo poskusite tuhinjsko postrv.
Kraji na poti: Velika planina.
Vključuje: Za bazene, savne in tretmaje plačate po veljavnem ceniku. Uporaba sprehajalnih poti je brezplačna.
Nasvet: Iz Kamnika vozi redni avtobus do postajališča pri termah, poleti so navadno na voljo dodatne povezave. Budnarjevo muzejsko hišo in točko pri sv. Miklavžu običajno lahko obiščete ob sobotah in nedeljah popoldne. Urnik preverite v kamniškem TIC-u.
Najboljši čas za obisk: Vse leto. Za zunanje bazene in bosonogo pot so najprimernejši meseci od maja do septembra.
S kolesom ob Kamniški Bistrici do Arboretuma ali izvira
Odhod: TIC Kamnik na Glavnem trgu Z navadnim ali električnim kolesom po kolesarski poti in dolinski cesti Od 2 do 5 ur, odvisno od izbranega odseka Dopoldne ali popoldne Lahko proti jugu; zmerno zahtevno do izvira
Med Kamnikom in Domžalami vodita ob Kamniški Bistrici kolesarska in pešpot. Ravninski odsek z otroškimi igrišči in klopmi v senci je primeren za vse generacije. Ob poti je Arboretum Volčji Potok s postajo kamniškega sistema izposoje koles. Mesti vsako leto poveže tudi pohod, ki ga na kamniški strani spremlja ponudba domačih izdelkov. Če se iz Kamnika odpravite proti severu, se asfaltirana cesta približno 13 km vzpenja do planinskega doma pri izviru. Rednim kolesarjem bo vzpon za ogrevanje, občasnim pa že lep izziv. Na cilju vas pričaka jezerce ob izviru. Za gorske kolesarje sta zanimivi zahtevna pot po Brsnikih in vožnja na Veliko planino čez Črnivec (902 m) z začetkom v Kamniku ali pri Termah Snovik. Na planini smete kolesariti le po makadamskih cestah. Nihalka kolesa prevaža z doplačilom, sedežnica pa jih ne sprejema. Od zgornje postaje nihalke vodi približno 2,5 km dolga pot do Zelenega roba, od koder lahko nadaljujete skozi pastirsko naselje do parkirišča v Mačkinem kotu.
Kraji na poti: Velika planina, Mali grad.
Vključuje: Navadno ali električno kolo si lahko proti plačilu izposodite v kamniškem TIC-u ali pri spodnji postaji nihalke.
Nasvet: Za izposojo kolesa v TIC-u potrebujete osebni dokument. Če boste kolo vzeli na nihalko, izberite eno prvih jutranjih voženj, preden se nabere več potnikov. Pri spodnji postaji lahko napolnite baterijo električnega kolesa.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra.