Kamnik in Velika planina

Osrednjeslovenska · Slovenija

Kamnik in Velika planina

Dopoldne med srednjeveškimi ulicami Kamnika, popoldne z nihalko na Veliko planino, med pašnike in lesene pastirske bajte.

Ljubljana in Osrednja Slovenija

Na fotografiji: Kamnik, with Mali grad above the rooftops

Slike so ilustrativne. Podobe v vodniku so ilustracije, ustvarjene po resničnih krajih. Ker niso fotografije, se lahko v podrobnostih razlikujejo od dejanskega videza krajev.

Spoznajte kraj

Pokrajina, ki jo doživite
v svojem ritmu.

Kamnik leži na severu osrednje Slovenije, približno 25 km od Ljubljane. Zrasel je ob zožitvi doline Kamniške Bistrice, kjer je v srednjem veku vodila pot iz Ljubljane v Celje. Kot mesto je izpričan leta 1229. Tu so imeli svojo kovnico denarja, Kamnik pa je bil eno od središč bavarskih grofov Andeških na Kranjskem.

Staro jedro si lahko peš ogledate v nekaj urah. Med Šutno z ozkimi meščanskimi hišami in Glavnim trgom se dviga grič z ostanki Malega gradu in večnadstropno romansko kapelo. Onkraj železniške proge je na gradu Zaprice urejen muzej, na Bergantovi gori pa stojijo razvaline Starega gradu.

Severno od mesta sega dolina Kamniške Bistrice globoko med vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, med katerimi izstopa Grintovec. Iz doline se lahko z nihalko odpeljete na Veliko planino. Na pašnikih nad 1.600 m se je ohranilo eno največjih pastirskih naselij v Evropi. V lesenih bajtah z nizkimi skodlastimi strehami pastirji z živino še danes preživljajo poletja.

Staremu Kamniku namenite dopoldne, za lagodno hojo med bajtami pa si prihranite ves dan. Pozimi lahko na Veliki planini smučate ali se odpravite na sprehod po snegu.

This destination has 1 city: Kamnik.

Delite: WhatsApp
Delite svoja popotniška doživetja s fotografijami Pošljite fotografije vsakega kraja, ki ste ga obiskali. Največje število fotografij na kraj: 5.

Ena destinacija, več poti

Mesta na tej poti

Začnite v enem mestu ali v načrt poti vključite več mest.

Kamnik in Velika planina – lega
Kamnik

Meje: Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), Register prostorskih enot, 28/02/2024, licença CC BY 4.0. Priredba: Cidade Turismo.

Kako do tja: Kamnik in Velika planina

✈ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (LJU), kraj: Brnik · 15 km do cilja (Kamnik)

Kamnik je od Ljubljane oddaljen približno 25 km. Ob delavnikih se lahko pripeljete z vlakom, avtobusi vozijo pogosto, tudi ob koncu tedna. Do spodnje postaje nihalke v dolini Kamniške Bistrice najlažje pridete z avtom. Če greste z avtobusom, preverite sezonski vozni red.

Praznovanja in dogodki

Praznovanja – v Kamnik in Velika planina

Datumi se vsako leto spreminjajo. Pred potovanjem preverite letošnji datum.

Koledar praznovanj – Slovenija

Doživite kraj

Kaj početi – Kamnik in Velika planina

Velika planina
Kamnik · Osrednjeslovenska · Narava

Velika planina

Na pašnikih nad 1.600 m v Kamniško-Savinjskih Alpah stoji pastirsko naselje z lesenimi bajtami in nizkimi strehami. Na planino se lahko pripeljete z nihalko iz doline Kamniške Bistrice.

Mali grad
Kamnik · Osrednjeslovenska · Grad

Mali grad

Nad starim jedrom so se ohranili ostanki gradu iz 11. ali 12. stoletja in dvonadstropna romanska kapela s freskami in kripto. Z griča se odpre pogled čez kamniške strehe do Alp.

Grad Zaprice
Kamnik · Osrednjeslovenska · Muzej

Grad Zaprice

V renesančnem dvorcu na griču južno od mestnega jedra domuje Medobčinski muzej Kamnik. Razstave vas popeljejo od mestne kovnice in velikoplaninskih pastirjev do industrijske dediščine Kamnika.

Kaj izbrati pred odhodom

Izleti – Kamnik in Velika planina

Izhodišče, trajanje, potek, vključene storitve in okvirna cena vsakega izleta.

Z nihalko na Veliko planino, na Gradišče in med pastirje

Odhod: Spodnja postaja nihalke v dolini Kamniške Bistrice (555 m) Vožnja z nihalko in sedežnico ter lahek sprehod Od 3 do 5 ur na planini Dopoldne ali ves dan Lahko

Z velikoplaninskih pašnikov se proti severu odpre razgled na najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, proti jugu pa na Ljubljansko kotlino. Nihalka se iz doline Kamniške Bistrice s 555 m v približno petih minutah brez vmesnega podpornega stebra povzpne do zgornje postaje na 1.412 m. Od tam vas šestsedežnica Šimnovec v 5 do 7 minutah pripelje na najvišjo točko, Gradišče (1.666 m). Vmesna postaja je na Zelenem robu. Z Gradišča se do pastirskega naselja spustite peš v 10 do 15 minutah. Na planini je približno 200 koč. V pastirskem naselju stoji 63 bajt, ki jih prepoznate po lesenih strehah skoraj do tal. Pastirji priženejo živino junija in na planini ostanejo do septembra. Takrat pri njih dobite kislo mleko, sir in skuto, za pastirsko kosilo pa vam postrežejo s kislim mlekom in ajdovimi žganci. Nad bajtami stoji kapela Marije Snežne. Pastirji so jo leta 1988 postavili na mestu kapele, ki je pogorela ob koncu druge svetovne vojne. Če greste od zgornje postaje nihalke peš, je po položnem vzponu do Zelenega roba 35 do 45 minut, do pastirskega naselja pa približno uro.

Kraji na poti: Velika planina.

Vključuje: Vozovnice za nihalko in sedežnico plačate posebej. Na voljo je družinska vozovnica, povratna pa velja 14 dni. Pri spodnji postaji lahko parkirate brezplačno. Preverite veljavni cenik.

Nasvet: Manj čakanja je zgodaj zjutraj in sredi popoldneva. Avgusta se odpravite čim bolj zgodaj. Nihalka vozi po urniku, ob močnem vetru ali nevihti pa lahko obstane, zato pred odhodom preverite obratovanje. Pri pastirjih potrebujete gotovino, v celo leto odprtem gostišču Zeleni rob pa lahko plačate s kartico. Tudi poleti vzemite topla oblačila in vetrovko.

Najboljši čas za obisk: Od junija do septembra, ko so na planini pastirji z živino. Žafrani navadno cvetijo v drugi polovici aprila.

Preskarjev muzej in sir trnič v pastirskem naselju

Odhod: Pastirsko naselje na Veliki planini Peš do muzeja in ogled prikaza izdelave trniča Približno 1 uro Popoldne Lahko

Sredi pastirskega naselja stoji Preskarjeva bajta, majhna siva stavba iz lesa in kamna, obdana z nizkim zidcem. Ob koncu druge svetovne vojne je bilo celotno naselje požgano. Večina pastirjev je nato postavila večje bajte z ločenim hlevom. Andrej Preskar pa je poleti 1945 na pogorišču obnovil svojo po starem ovalnem tlorisu. Okoli osrednjega prostora je bilo pod isto streho prostora še za štiri krave. Edina je ohranila to obliko. Na vratih v bivalni prostor so pločevinaste zaplate z zavezniškega bombnika, ki je med vojno strmoglavil na planini. V bajti si lahko ogledate oblačila, orodje in pripomočke pastirjev iz 19. stoletja. Obisk navadno vključuje prikaz izdelave trniča. Ta trdi hruškasti sir iz skute, smetane in soli dobi reliefni okras z odtiskovanjem izrezljanih lesenih deščic, pisav. Pastirji so ob koncu paše trniče tradicionalno izdelovali v parih. Enega je pastir obdržal, drugega pa je v znamenje ljubezni in zvestobe podaril izvoljenki.

Kraji na poti: Velika planina.

Vključuje: Za ogled muzeja in prikaz izdelave trniča je treba plačati. Na voljo so družinske vstopnice in paketi, ki vključujejo tudi nihalko in pokušino domačih izdelkov.

Nasvet: Med pašno sezono je muzej odprt vsak dan, izdelavo trniča pa navadno prikažejo enkrat na dan zgodaj popoldne. Termin preverite že pred vzponom. Trnič lahko za spomin kupite tudi v Kamniku.

Najboljši čas za obisk: Od sredine junija do sredine septembra, med pašno sezono.

Po stopinjah pastirjev do jame Veternice

Odhod: Zgornja postaja nihalke na Veliko planino (1.412 m) Peš po označenih poteh na planini Približno 2 uri hoje Dopoldne ali popoldne Lahka do srednje zahtevna pot

Na učni poti Po stopinjah pastirjev vas enajst tabel v slovenščini in angleščini seznani s pastirskim vsakdanom, gradnjo bajt, rastlinstvom, živalstvom, pripovedkami in vetrom na Veliki planini. Na pot se lahko vključite na več mestih, med drugim pri spodnji ali zgornji postaji nihalke in na vrhu sedežnice. Pot vodi mimo gostišča Zeleni rob in turističnega naselja s približno 60 počitniškimi kočami. Do leta 1964 so jih postavili po načrtih Plečnikovega učenca Vlasta Kopača. Povzemajo obliko pastirskih bajt, vendar stojijo ločeno od pastirskega naselja. Pet minut od Zelenega roba boste levo od poti našli Veternico, najbolj znano jamo na planini. Nastala je z udorom skalnega stropa, v Veliki Veternici pa se sneg pogosto obdrži še poleti. V Tihi dolini leži 9 m globoka Dovja griča, kjer naj bi po pastirskih pripovedih živeli divji možje. Junija na pašnikih poiščite vijoličaste cvetove kamniške murke (Nigritella lithopolitanica). Velika planina in sosednji Krvavec sta njeni glavni rastišči.

Kraji na poti: Velika planina.

Vključuje: Pot je brezplačna, vožnjo z nihalko plačate posebej.

Nasvet: Hodite po označenih poteh, cvetje pustite na pašnikih in ne vstopajte v razpoke ali brezna. Živini se izognite, psa imejte ves čas na povodcu. Na planini ni košev, zato smeti odnesite v dolino.

Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra, ko so poti kopne.

Peš na Veliko planino z Rakovih ravni, z Ušivca ali iz Mačkinega kota

Odhod: Parkirišča ob dostopu s ceste Podlom–Kranjski Rak blizu Črnivca Z avtom do parkirišča, nato peš po označeni poti Od 30 minut do 2 uri vzpona, odvisno od parkirišča Dopoldne Zmerno zahtevno

Če bi se na Veliko planino radi povzpeli peš, se lahko delu višinske razlike izognete z dostopom s črnivške strani. Edini uradni cestni dostop iz kamniške smeri vodi po cesti Podlom–Kranjski Rak. Malo pred vrhom prelaza sledite tabli za Veliko planino levo. Izbirate lahko med tremi urejenimi parkirišči. Z Rakovih ravni, ki so dostopne vse leto, je do pastirskega naselja uro in pol do dve uri hoje. Ceste naprej do Ušivca in Mačkinega kota pozimi ne plužijo. Z Ušivca je do bajt 40 do 60 minut, iz Mačkinega kota pa 30 do 45 minut hoje. Z vseh treh parkirišč vodijo označene poti skozi smrekov gozd in čez pašnike. Na sami planini je promet z motornimi vozili prepovedan z naravovarstvenimi predpisi in občinskim odlokom. Daljša klasična pot se začne v dolini, v Stahovici, in vodi mimo cerkve sv. Primoža.

Kraji na poti: Velika planina.

Vključuje: Na vseh treh parkiriščih plačate dnevno parkirnino, z gotovino pri osebju ali prek aplikacije. Kartic ne sprejemajo. Pred odhodom preverite cenik.

Nasvet: Navigacija vas iz Kamnika včasih usmeri skozi Krivčevo na cesto za domačine. Ostanite na glavni cesti do označenega odcepa pred prelazom Črnivec. Pozimi so na tej cesti obvezne zimske pnevmatike in verige.

Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra. Pozimi je splužena le cesta do parkirišča na Rakovih ravneh.

Pozimi na Veliko planino na smuči, sani ali krplje

Odhod: Spodnja postaja nihalke v dolini Kamniške Bistrice Z nihalko na smučanje, sankanje ali krpljanje Od pol dneva do celega dne Dopoldne, popoldne ali zvečer Lahka do srednje zahtevna pot

Ko zapade sneg, je Velika planina priljubljen cilj za družinski izlet. Smučišče med 1.412 in 1.666 m ima 3,5 km prog na naravnem snegu, večinoma srednje zahtevnih. Do njih vozita sedežnica Šimnovec in vlečnica Jurček, začetnikom pa je namenjen tekoči trak. Med zimskimi počitnicami poteka šola smučanja, pri zgornji postaji nihalke si lahko izposodite opremo. Posebno priljubljeno je nočno sankanje po osvetljeni progi od vmesne do spodnje postaje sedežnice. Na progi so reševalci in nadzorniki, ob sankaških večerih pa nihalka obratuje dlje. Obvezni so čelada, nepremočljiva oblačila in čvrsta obutev. Jesenove sani lahko rezervirate vnaprej. Če se raje sprehajate, si izposodite krplje in palice. Položen svet planine je za krpljanje zelo primeren. Ob dovolj debeli snežni odeji skozi pastirsko naselje do Male planine uredijo brezplačne tekaške proge. Na sveti večer, 24. decembra, se h kapeli Marije Snežne z baklami in svetilkami povzpne na tisoče ljudi k polnočnici.

Kraji na poti: Velika planina.

Vključuje: Vožnjo z nihalko, smučarsko vozovnico, nočno sankanje in izposojo opreme plačate posebej. Preverite cenik za tekočo sezono.

Nasvet: Smučišče in sankališče sta odvisna od naravnega snega. Na spletni strani upravljavca ali po telefonu preverite, ali sta odprta. Za nočno sankanje rezervirajte mesto, saj je število udeležencev omejeno. Za hojo vzemite derezice.

Najboljši čas za obisk: Od decembra do marca, če je dovolj snega. Februarja v pastirskem naselju navadno pripravijo pustno smučanje in pastirske igre.

Peš po starem Kamniku od Glavnega trga čez Mali grad do Šutne

Odhod: Glavni trg v Kamniku Sprehod po srednjeveškem jedru Od 2 do 3 ur Dopoldne ali popoldne Lahko

Kamnik ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp je kot mesto prvič omenjen leta 1229. Bil je trgovsko središče in sedež bavarskih grofov Andeških. V 15. stoletju so mesto varovali jarek, štiri mestna vrata in od 3 do 10 m visoko obzidje. Pot začnite pri TIC-u na Glavnem trgu in se povzpnite na Mali grad. Od gradu, ki je na griču stal že v 11. stoletju, se je ohranila dvonadstropna romanska kapela s kripto, eden od simbolov Kamnika. Od tod se vidijo mestne strehe in Alpe. Na griču naj bi živela grofična Veronika, ki ni hotela dati denarja za cerkev in se je spremenila v pol žensko, pol kačo. V tej podobi jo najdete na občinskem grbu. Z Glavnega trga se skozi Samčev predor odpravite na Šutno, staro trgovsko ulico z obrtniškimi izveski. Tu so rojstna hiša Rudolfa Maistra, župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja z ločenim gotskim zvonikom in Sadnikarjev muzej. V frančiškanskem samostanu pri cerkvi sv. Jakoba hrani knjižnica približno 10.000 knjig, natisnjenih do konca 18. stoletja, med njimi Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Kapelo Božjega groba je zasnoval Jože Plečnik.

Kraji na poti: Mali grad, Grad Zaprice.

Vključuje: Sprehod je brezplačen. Za kapelo na Malem gradu, muzeje in vodene oglede plačate posebej.

Nasvet: V TIC-u na Glavnem trgu organizirajo vodene oglede Plečnikovih del v Kamniku in okolici, za otroke pa iskanje zaklada grofične Veronike. Tam se pozanimajte tudi o ogledu notranjosti malograjske kapele in frančiškanske knjižnice.

Najboljši čas za obisk: Vse leto. Avgusta lahko obisk povežete s Kamfestom, septembra z Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, decembra pa s prazničnimi prireditvami.

Prikaži dodatne izlete (8)

Grad Zaprice in kamniški muzeji

Odhod: Grad Zaprice na griču južno od kamniškega mestnega jedra Peš med muzeji Od ure in pol do treh ur Dopoldne ali popoldne Lahko

Na gradu Zaprice ima sedež Medobčinski muzej Kamnik. Kraj je v virih izpričan leta 1301, dvorec pa leta 1352. Okoli leta 1550 je Jurij III. Lamberg podrl srednjeveški stolp in postavil renesančni trinadstropni dvorec z izstopajočimi vogalnimi stolpiči. Muzej so ustanovili leta 1961. Razstava Odsevi kamniških tisočletij vas popelje od paleontoloških najdb in prvih naselbin do mesta v 19. stoletju. Ogledate si lahko rimsko kuhinjo, sodarsko delavnico iz 4. stoletja in predmete iz časa slovanske poselitve. Poseben prostor je namenjen življenju v kamniških gorah. Poleg arheoloških sledi pastirstva od rimske dobe naprej spoznate ovalne bajte, sir trnič in spor o pašnih pravicah na Veliki planini, ki je prvič omenjena v listini iz leta 1538. Muzej predstavlja tudi zgodovino dvorca in življenje kamniškega meščanstva v 19. stoletju. Na vrtu stojijo kašče iz Tuhinjske doline, najstarejša je iz leta 1793. V mestu lahko obiščete še dve muzejski enoti. Na Šutni je rojstna hiša Rudolfa Maistra, generala in pesnika, ki se je tu rodil leta 1874 in 23. novembra 1918 prevzel nadzor nad Mariborom. Galerija Miha Maleš je posvečena kamniškemu slikarju in grafiku.

Kraji na poti: Grad Zaprice.

Vključuje: Vstopnino plačate na posamezni lokaciji. Preverite veljavni cenik.

Nasvet: Muzej in galerije so navadno odprti od torka do sobote, ob ponedeljkih in praznikih pa zaprti. V toplejših mesecih je grad odprt tudi ob nedeljah dopoldne. Pred obiskom preverite urnik.

Najboljši čas za obisk: Vse leto, tudi v dežju.

Na Stari grad nad Kamnikom

Odhod: Središče Kamnika Peš navkreber po gozdni poti Približno 30 minut vzpona Dopoldne ali popoldne Lahko

Stari grad stoji na vrhu hriba nad Kamnikom, na nasprotnem bregu reke kot Mali grad. V virih se leta 1207 pojavi pod nemškim imenom Oberstein, najverjetneje pa so ga zgradili že v 12. stoletju, zato sodi med najstarejše v okolici. Skupaj z Malim gradom na skalnem griču v mestu je nadzoroval srednjeveško trgovsko pot skozi Kamnik. Danes se na hrib povzpnete predvsem zaradi razgleda. V jasnem vremenu seže pogled do Polhograjskega hribovja, Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp in Tuhinjske doline. Vzpon je lahek, traja približno pol ure in je priljubljen med družinami. Na vrhu se lahko okrepčate na gostinski terasi.

Kraji na poti: Mali grad.

Vključuje: Pot in razgledišče sta brezplačna.

Nasvet: Za vzpon izberite jasen dan, najbolje jutro ali pozno popoldne. Pot vodi skozi gozd, zato obujte zaprte čevlje.

Najboljši čas za obisk: V suhem vremenu vse leto. Jeseni pot popestrijo barve listja.

Od izvira Kamniške Bistrice do korit Predaslja in slapa Orglice

Odhod: Dom v Kamniški Bistrici na koncu dolinske ceste Z avtom, avtobusom ali kolesom do konca doline, nato krajši sprehodi Od 2 do 4 ure Dopoldne ali popoldne Lahko

Ledeniško dolino Kamniške Bistrice severno od Kamnika obdajajo Krvavec, Grintovec, Skuta, Brana, Planjava in Velika planina. Kamniška Bistrica, ki po 33 km priteče v Savo, slovi kot ena najčistejših slovenskih rek. Asfaltirana cesta se konča pri Domu v Kamniški Bistrici. Tik ob njem glavni izvir privre izpod z mahom poraslih skal in napolni zajezeno jezerce. Nekaj sto metrov stran stoji lovski dvorec kralja Aleksandra, ki ga je leta 1933 zasnoval Jože Plečnik. Ogledate si ga lahko od zunaj. Manj kot kilometer niže se struga zoži v koritih Velikega in Malega Predaslja. Prva so globoka 30 m, druga 15 m. Že po nekaj minutah hoje ob robu zagledate reko v globini in skalo, ukleščeno med steni. Bližnja Firštova miza spominja na obrok, ki ga je leta 1564 po lovu tu pojedel nadvojvoda Karel II. Do 30 m visokega slapa Orglice zavijte pri Predbeli v stransko dolino Kamniške Bele. V dolini je tudi spominski park s ploščami ponesrečenih v gorah. Plezalcem je na voljo več kot 170 balvanskih smeri in deset sektorjev za športno plezanje.

Kraji na poti: Velika planina.

Vključuje: Za sprehode ni vstopnine. Obroke v planinskem domu plačate posebej.

Nasvet: Obujte zaprte čevlje z dobrim oprijemom, saj na robu korit in na skalah ob vodi drsi. Poleti lahko dobite informacije pri spodnji postaji nihalke in v planinskem domu.

Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra. Slap je navadno najbolj vodnat spomladi in po dežju.

Na Kamniško sedlo do koče med Brano in Planjavo

Odhod: Dom v Kamniški Bistrici ob koncu doline Po označeni planinski poti, povratek po isti poti Od tri ure in pol do štiri ure vzpona. Za turo si vzemite ves dan. Ves dan Naporno, več kot 1.200 m višinske razlike

Kamniško sedlo je široka zareza v glavnem grebenu Kamniško-Savinjskih Alp med stenami Brane in Planjave. Tik pod sedlom stoji Kamniška koča na 1.864 m. Vzpon na sedlo ima za Kamničane podoben pomen kot za marsikoga vzpon na Triglav. Najpogosteje se pot začne pri parkiriščih ob Domu v Kamniški Bistrici. V približno 5 km premagate več kot 1.200 m višinske razlike. Prvi dve tretjini se pot strmo vzpenja po gozdu čez korenine, kamenje in grušč, večinoma brez izpostavljenih mest. Pri preprostem lesenem zavetišču Pri pastirjih stopite iz gozda. Zadnji del se v okljukih vije čez grušč, med ruševjem in po travnatih pobočjih. S sedla se na eni strani odpre pogled v Logarsko dolino in naprej proti Avstriji, na drugi pa na Ljubljansko kotlino. Izkušeni gorniki nadaljujejo na Brano ali Planjavo. Iz iste doline vodi pot tudi na Kokrsko sedlo, kjer prav tako stoji koča. Skalnat odsek poti je zavarovan z jeklenico. S Kokrskega sedla se lahko povzpnete na Grintovec, z 2.558 m najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.

Kraji na poti: Velika planina.

Vključuje: Uporaba poti je brezplačna. Hrano in prenočišče v koči plačate posebej.

Nasvet: Koča je poleti navadno odprta vsak dan, zunaj sezone pa ob koncu tedna ob lepem vremenu. Pred vzponom preverite, ali je odprta. Odpravite se zgodaj, obujte planinske čevlje ter vzemite dovolj vode, malico in topla oblačila. Ob poletnih koncih tedna je na sedlu veliko ljudi.

Najboljši čas za obisk: Od konca junija do septembra. Pozimi in spomladi je pot izpostavljena plazovom, za vzpon potrebujete ustrezno opremo in izkušnje.

Iz Stahovice k Svetemu Primožu nad Kamnikom

Odhod: Parkirišče pri tovarni Calcit v Stahovici Vzpon peš po cesti in poti Pol dneva Dopoldne Zmerno zahtevno

Gotska cerkev sv. Primoža in Felicijana stoji na pobočju nad Stahovico in jo lahko opazite že iz doline. Vzpon k njej sodi med najbolj priljubljene kamniške izlete. S parkirišča pri Calcitu se najprej strmo povzpnete po asfaltu, nato zavijete na uhojeno pot z nekoliko blažjim naklonom. S cerkvenega dvorišča se odpira pogled na vso Ljubljansko kotlino. V cerkvi so hranili relikvije obeh svetnikov, dokler jih niso med turškimi vpadi Kamničani iz strahu odnesli v frančiškansko cerkev v mestu. Malo više stoji cerkev sv. Petra, v mežnariji pa pohodnikom postrežejo s pijačo in prigrizki. Mimo vodi ena od poti na Veliko planino, tu se lahko priključite tudi pastirski učni poti. Vsako leto se pohodniki pomerijo v vzdržljivostni preizkušnji, kdo se bo v 24 urah največkrat povzpel na vrh.

Kraji na poti: Velika planina.

Vključuje: Uporaba poti je brezplačna.

Nasvet: O možnosti ogleda notranjosti cerkve se pred vzponom pozanimajte v kamniškem TIC-u. Če nameravate nadaljevati na Veliko planino, si za pot vzemite ves dan in že vnaprej preverite uro zadnje nihalke v dolino.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra. Pozimi je pot lahko poledenela.

Med tulipane v Arboretum Volčji Potok

Odhod: Vhod v Arboretum Volčji Potok, približno 5 km od Kamnika Z avtom, avtobusom ali kolesom do vhoda, nato peš po parku Od 2 do 4 ure Dopoldne ali popoldne Lahko

Arboretum Volčji Potok, najbolj obiskan slovenski hortikulturni park, leži na nekdanjem posestvu družine Souvan. Družina ga je kupila leta 1882 in okoli dvorca zasadila park. Renesančni, pozneje baročno predelani dvorec je bil med drugo svetovno vojno uničen. Leta 1952 je Univerza v Ljubljani tu osnovala zbirko dreves in grmovnic za raziskovanje in pouk. Danes je park kulturni spomenik državnega pomena. Na 85 hektarjih se med gozdovi, travniki, potoki in jezeri zvrsti okoli 3.500 različnih dreves in grmovnic po vrstah in sortah. Francoski vrt je zasnoval Leon Souvan. Največ obiskovalcev privabi spomladanska razstava cvetja od aprila do začetka maja. Na gredah se zvrstijo zgodnje in pozne sorte tulipanov, zato se zasaditev na pogled spremeni približno vsaka dva tedna. Med letom si lahko ogledate še kaktuse, orhideje in rozarije, poleti kino na prostem, konec leta pa praznično okrasitev. Otrokom so na voljo veliko igrišče ter modeli dinozavrov in kitov v naravni velikosti. Ob parku sta vrtni center in igrišče za golf z 18 luknjami med borovci.

Kraji na poti: Grad Zaprice.

Vključuje: Vstopnino plačate posebej, parkiranje pri vhodu je brezplačno. Preverite veljavni cenik.

Nasvet: Park je odprt vsak dan, od aprila do avgusta dlje kot sicer. Zadnji vstop je mogoč uro pred zaprtjem. Za ogled tulipanov si izberite delavnik. Avtobusno postajališče Volčji Potok Šraj je približno 300 m od vhoda, železniško postajališče Homec pa okoli 2 km.

Najboljši čas za obisk: Tulipani cvetijo od aprila do začetka maja, sprehod med nasadi pa je zanimiv v vseh letnih časih.

Terme Snovik in Kneippova bosonoga pot v Tuhinjski dolini

Odhod: Terme Snovik v Tuhinjski dolini, približno 8 km od Kamnika Iz Kamnika z avtom ali avtobusom, nato kopanje in sprehodi Od pol dneva do celega dne Dopoldne, popoldne ali ves dan Lahko

Terme Snovik se predstavljajo kot najvišje ležeče slovenske terme. Ležijo vzhodno od Kamnika v Tuhinjski dolini, med Kamniško-Savinjskimi Alpami in gozdnatimi pobočji. Termalno vodo s temperaturo 30,6 °C, bogato s kalcijem in magnezijem, so domačini uporabljali že pred vrtanji med letoma 1953 in 1990. Danes se lahko kopate v notranjih in zunanjih bazenih, obiščete savne ali se naročite na masažo. V termah sledijo načelom Sebastiana Kneippa, ki je povezoval vodo, zelišča, gibanje, prehrano in življenjsko ravnovesje. S tem obujajo tradicijo kamniškega Kurhausa, zdravilišča ob sotočju Nevljice in Kamniške Bistrice, ki ga je leta 1883 obiskal cesar Franc Jožef. Na 3,2 km dolgi Kneippovi bosonogi poti pod nogami začutite travo, zemljo, lubje, pesek in prodnike ter obiščete zeliščni vrt. Od term vodijo označene poti skozi Hruševko do utrjene cerkve sv. Miklavža na Gori in v Zgornje Palovče, kjer se je v Budnarjevi muzejski hiši ohranila črna kuhinja. Na koncu doline leži Motnik, povezan z zbirateljem pripovedk Gašperjem Križnikom. Za kosilo poskusite tuhinjsko postrv.

Kraji na poti: Velika planina.

Vključuje: Za bazene, savne in tretmaje plačate po veljavnem ceniku. Uporaba sprehajalnih poti je brezplačna.

Nasvet: Iz Kamnika vozi redni avtobus do postajališča pri termah, poleti so navadno na voljo dodatne povezave. Budnarjevo muzejsko hišo in točko pri sv. Miklavžu običajno lahko obiščete ob sobotah in nedeljah popoldne. Urnik preverite v kamniškem TIC-u.

Najboljši čas za obisk: Vse leto. Za zunanje bazene in bosonogo pot so najprimernejši meseci od maja do septembra.

S kolesom ob Kamniški Bistrici do Arboretuma ali izvira

Odhod: TIC Kamnik na Glavnem trgu Z navadnim ali električnim kolesom po kolesarski poti in dolinski cesti Od 2 do 5 ur, odvisno od izbranega odseka Dopoldne ali popoldne Lahko proti jugu; zmerno zahtevno do izvira

Med Kamnikom in Domžalami vodita ob Kamniški Bistrici kolesarska in pešpot. Ravninski odsek z otroškimi igrišči in klopmi v senci je primeren za vse generacije. Ob poti je Arboretum Volčji Potok s postajo kamniškega sistema izposoje koles. Mesti vsako leto poveže tudi pohod, ki ga na kamniški strani spremlja ponudba domačih izdelkov. Če se iz Kamnika odpravite proti severu, se asfaltirana cesta približno 13 km vzpenja do planinskega doma pri izviru. Rednim kolesarjem bo vzpon za ogrevanje, občasnim pa že lep izziv. Na cilju vas pričaka jezerce ob izviru. Za gorske kolesarje sta zanimivi zahtevna pot po Brsnikih in vožnja na Veliko planino čez Črnivec (902 m) z začetkom v Kamniku ali pri Termah Snovik. Na planini smete kolesariti le po makadamskih cestah. Nihalka kolesa prevaža z doplačilom, sedežnica pa jih ne sprejema. Od zgornje postaje nihalke vodi približno 2,5 km dolga pot do Zelenega roba, od koder lahko nadaljujete skozi pastirsko naselje do parkirišča v Mačkinem kotu.

Kraji na poti: Velika planina, Mali grad.

Vključuje: Navadno ali električno kolo si lahko proti plačilu izposodite v kamniškem TIC-u ali pri spodnji postaji nihalke.

Nasvet: Za izposojo kolesa v TIC-u potrebujete osebni dokument. Če boste kolo vzeli na nihalko, izberite eno prvih jutranjih voženj, preden se nabere več potnikov. Pri spodnji postaji lahko napolnite baterijo električnega kolesa.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra.

Po dnevih

Kamnik in Velika planina – načrt poti. Število dni: 2, 3 in 5

Predlogi za načrtovanje poti. Vrstni red dni prilagodite vremenu in razpoložljivosti izletov.

2 dneva · Dva dni za Veliko planino in srednjeveški Kamnik

Za Za prvi obisk z avtom ali javnim prevozom, če želite krajše sprehode. · Izhodišče: Kamnik (1 nočitev)
  1. Dan 1 · Z nihalko na Veliko planino

    Zgodaj zjutraj se iz Kamnika odpeljite približno 10 km do nihalke v dolini Kamniške Bistrice. Na zgornji postaji presedite na sedežnico do Gradišča (1.666 m) in se od tam peš spustite v pastirsko naselje. Med pašno sezono si v bajti privoščite kislo mleko z ajdovimi žganci, obiščite Preskarjev muzej in si zgodaj popoldne oglejte prikaz izdelave trniča. Stopite še do kapele Marije Snežne in se vrnite mimo jame Veternice in Zelenega roba. Od Zelenega roba je do nihalke 35 do 45 minut hoje. Že pred sprehodom preverite uro zadnje vožnje v dolino. Na večerjo se vrnite v Kamnik.

  2. Dan 2 · Staro jedro Kamnika in dolina Kamniške Bistrice

    Dopoldne se z Glavnega trga povzpnite do romanske kapele na Malem gradu. Na Šutni si oglejte rojstno hišo Rudolfa Maistra in gotski zvonik, ki stoji ločeno od cerkve, nato obiščite še frančiškanski samostan. Na gradu Zaprice vas čakata razstavi o mestu in pastirjih z Velike planine. Popoldne se odpravite bodisi do izvira Kamniške Bistrice in korit Predaslja bodisi v Arboretum Volčji Potok približno 5 km južno od Kamnika. Če imate še dovolj moči, dan sklenite s polurnim vzponom do razgledišča na Starem gradu.

3 dni · Trije dnevi za Veliko planino, Kamnik in ledeniško dolino
Za Za ljubitelje hoje, ki bi radi dolini Kamniške Bistrice namenili ves dan. · Izhodišče: Kamnik ali dolina Kamniške Bistrice (2 nočitvi)
  1. Dan 1 · Srednjeveški Kamnik in Stari grad

    Ob prihodu v Kamnik se sprehodite po Glavnem trgu, povzpnite na Mali grad in nadaljujte skozi Samčev predor na Šutno. Ustavite se tudi v frančiškanskem samostanu. Po kosilu obiščite grad Zaprice in si na vrtu oglejte kašče iz Tuhinjske doline. Pozno popoldne se v približno pol ure povzpnite na Stari grad, od koder se vidijo Kamniško-Savinjske Alpe in Tuhinjska dolina. Večer sklenite v eni od kamniških malih pivovarn.

  2. Dan 2 · Ves dan na Veliki planini

    Zgodaj zjutraj se odpeljite z nihalko in od zgornje postaje nadaljujte peš do Zelenega roba ob tablah učne poti Po stopinjah pastirjev. Oglejte si jamo Veternico, se sprehodite skozi pastirsko naselje, obiščite Preskarjev muzej in se povzpnite do kapele Marije Snežne. Za kosilo se ustavite v pastirski bajti ali v gostišču Zeleni rob, znanem po skutnih štrukljih. Popoldne se po grebenu z razgledom na Ljubljansko kotlino sprehodite do Gradišča in se spustite s sedežnico. Pozimi si lahko dan zapolnite s krpljanjem, smučanjem ali sankanjem.

  3. Dan 3 · Ob izviru Kamniške Bistrice

    Z avtom, avtobusom ali kolesom se odpravite do Doma v Kamniški Bistrici na koncu ceste. Oglejte si izvir z jezercem in zunanjščino Plečnikovega lovskega dvorca. Peš se spustite do korit Velikega in Malega Predaslja ter do Firštove mize. Ob stanovitnem vremenu se sprehodite še do slapa Orglice v dolini Kamniške Bele. V domu lahko za kosilo poskusite domačo divjačino. Nazaj grede se ustavite v Stahovici in se, če vam čas in noge dopuščajo, povzpnite k Svetemu Primožu.

5 dni · Pet dni med kamniškimi pastirji, vrtovi, termami in gorami
Za Za sproščen oddih z avtom ali kolesom, če bi radi obiskali še Arboretum in terme ter se podali na gorsko turo. · Izhodišče: Kamnik, po želji eno noč v koči na Veliki planini (4 nočitve)
  1. Dan 1 · Prihod in sprehod po starem jedru

    Kamnik je od Ljubljane oddaljen približno 25 km. Za prvi sprehod povežite Glavni trg, Mali grad in Šutno ter obiščite frančiškanski samostan in rojstno hišo Rudolfa Maistra. V TIC-u vzemite zemljevide poti in preverite urnik nihalke ter povezave z avtobusom v dolino Kamniške Bistrice.

  2. Dan 2 · Velika planina z možnostjo nočitve

    Dan začnite z nihalko in obiskom Gradišča. Nato raziščite pastirsko naselje, Preskarjev muzej in kapelo Marije Snežne. Če rezervirate kočo v turističnem naselju, boste planino doživeli tudi ob mraku in zgodaj zjutraj, ko dnevnih obiskovalcev ni več oziroma še niso prispeli. Spomladi pašnike prekrijejo žafrani, poleti pa se krave proti večeru same vrnejo v hlev.

  3. Dan 3 · Dolina Kamniške Bistrice ali vzpon na Kamniško sedlo

    Če ste vajeni gorskih poti, se zgodaj odpravite od Doma v Kamniški Bistrici na Kamniško sedlo. Po treh urah in pol do štirih urah vzpona pridete do koče na 1.864 m, s sedla pa se odpre razgled na Logarsko dolino. Za turo izberite dan s stanovitnim vremenom in si vzemite ves dan. Za lažji izlet ostanite v dolini, si oglejte izvir, korita Predaslja in slap Orglice ter del poti prekolesarite.

  4. Dan 4 · S kolesom ob reki v Arboretum Volčji Potok

    V Kamniku si izposodite kolo in se ob Kamniški Bistrici odpeljite do približno 5 km oddaljenega Arboretuma Volčji Potok. Za vrtove in jezerca si vzemite od dve do štiri ure. Od aprila do začetka maja si lahko ogledate tudi cvetoče tulipane. Popoldne se vrnite v Kamnik na ogled gradu Zaprice in Galerije Miha Maleš.

  5. Dan 5 · Terme Snovik in Tuhinjska dolina

    Dopoldne namenite termalnim bazenom v Termah Snovik, približno 8 km iz Kamnika, in 3,2 km dolgi Kneippovi bosonogi poti. Popoldne se povzpnite k cerkvi sv. Miklavža nad termami ali obiščite Budnarjevo muzejsko hišo v Zgornjih Palovčah. Navadno je odprta ob koncu tedna popoldne. Pred odhodom si za kosilo privoščite tuhinjsko postrv.

Najboljši čas za obisk

Kdaj se odpraviti: Kamnik in Velika planina po mesecih

Od junija do septembra na Veliki planini pasejo živino, Preskarjev muzej je navadno odprt, poti pa so kopne. Septembra je obiskovalcev manj. Pozimi lahko smučate ali se sprehodite po zasneženi planini. Zlasti jeseni pred odhodom preverite, ali nihalka zaradi vzdrževanja miruje.

Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.

januar Malo padavin

Zima · ob zadostni snežni odeji smučanje in nočno sankanje na Veliki planini

Januarja v dolini vlada zima. Na vremenski postaji na Brniku (364 m), približno 15 km od Kamnika, so v obdobju 1981–2010 povprečne najnižje temperature znašale okoli –5 °C, najvišje pa od 2 do 3 °C. Padavin je bilo približno 66 mm, sneg je ležal polovico dni. Na sosednjem Krvavcu na 1.740 m znaša mesečno povprečje blizu –4 °C, sneg pa leži skoraj vsak dan. Na zasneženi Veliki planini lahko smučate, krpljate ali se udeležite nočnega sankanja. Dnevi so kratki, zato preverite urnik nihalke in odprtost prog.

februar Malo padavin

Zima · pust v Kamniku · pustno smučanje in pastirske igre na planini

Februarja na Brniku pade približno 65 mm padavin, najvišje temperature v dolini so blizu 5 °C. Na višini Velike planine je to najhladnejši mesec. Če je snega dovolj, lahko smučate, krpljate ali tečete na smučeh. Na pustni torek, ki lahko pade v februar ali marec, se po Šutni na Glavni trg v spremstvu mestne godbe sprehodi povorka mask. V pastirskem naselju navadno pripravijo pustno smučanje in pastirske igre.

marec Zmerne padavine

Konec zime · na planini še debela snežna odeja

Marca se najvišje temperature na Brniku dvignejo do približno 10 °C, ponoči še zmrzuje, padavin pa je okoli 90 mm. V višinah je snežna odeja navadno najdebelejša v letu in obleži skoraj ves mesec. Dolžina smučarske sezone je odvisna od količine snega. Na gorskih poteh iz doline Kamniške Bistrice še vladajo zimske razmere z nevarnostjo plazov. Za staro mestno jedro in muzeje je to miren čas.

april Zmerne padavine

Pomlad · žafrani na Veliki planini · tulipani v Arboretumu Volčji Potok

Aprila najvišje temperature v dolini dosežejo okoli 15 °C, na Brniku pade približno 95 mm dežja. Ko sneg skopni, velikoplaninske pašnike obarvajo vijoličasti žafrani. Vrhunec cvetenja je navadno v drugi polovici aprila in traja od 10 do 14 dni, odvisno od vremena. Rože občudujte s poti, da ne pohodite pašnikov. V Arboretumu Volčji Potok od aprila do začetka maja poteka spomladanska razstava s tulipani. V višjih legah sneg še pogosto obleži.

maj Zmerne padavine

Pomlad · razstava cvetja v Arboretumu okoli prvega maja

Maja se najvišje temperature v Kamniku približajo 20 °C. V plohah pade okoli 107 mm dežja. Zadnji dnevi razstave tulipanov v Arboretumu sovpadajo s prvomajskimi prazniki, ko je obisk posebej velik. Dom v Kamniški Bistrici na koncu doline je navadno odprt od maja do septembra. Velika planina že ozeleni, živine pa še ni. Višje v Kamniško-Savinjskih Alpah še leži sneg, zato se pred turo, denimo na Kamniško sedlo, pozanimajte o razmerah.

junij Veliko padavin

Začetek poletja · prihod pastirjev z živino na Veliko planino

Junij je v višinah najbolj namočen mesec. Na Brniku pade približno 145 mm padavin, na 1.740 m pa blizu 160 mm, pogosto v popoldanskih nevihtah. Jutra so običajno stabilnejša, zato se odpravite zgodaj. V začetku junija pastirji priženejo živino in naselje oživi. Sredi meseca začnejo v bajtah prodajati mlečne izdelke, Preskarjev muzej pa je odprt vsak dan. Na pašnikih takrat navadno cveti kamniška murka. Najvišje temperature so okoli 23 °C v dolini in 13 °C na planini.

julij Veliko padavin

Glavna sezona · srečanje harmonikarjev na Veliki planini

Julij je najtoplejši mesec, s povprečnimi najvišjimi temperaturami okoli 26 °C na Brniku in okoli 15 °C na višini planine. V plohah pade približno 120 mm dežja. V glavni sezoni so odprte bajte, planinski domovi in poti, čas je primeren tudi za vzpon na Kamniško sedlo. Ob poletnih sobotah po Veliki planini vodijo obiskovalce, tu poteka tudi tradicionalno srečanje harmonikarjev. Od konca junija do konca avgusta iz Kamnika v dolino, terme in Arboretum navadno vozijo dodatni avtobusi.

avgust Veliko padavin

Glavna sezona · Kamfest · praznik Marije Snežne (5. 8.) in praznik pastirjev

Avgusta so v dolini najvišje temperature med 25 in 26 °C, približno 135 mm dežja pade predvsem med nevihtami. Obisk je na vrhuncu, zato se na Veliko planino odpeljite s prvo jutranjo nihalko. Na planini je 5. avgusta praznik Marije Snežne, drugi konec tedna pa praznik pastirjev. Avgusta praznujejo tudi dan trniča in 15. avgusta Marijino vnebovzetje. V Kamniku med devetdnevnim Kamfestom Mali grad, Šutno in grad Zaprice napolnita glasba in gledališče.

september Veliko padavin

Konec poletja · Dnevi narodnih noš v Kamniku · konec pašne sezone

Septembra najvišje temperature v Kamniku dosegajo okoli 20 °C. Zrak je čist, ob dolgotrajnejših vremenskih frontah pa pade približno 140 mm dežja. V prvi polovici meseca potekajo Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Na največji etnološki prireditvi v Sloveniji, ki sega v leto 1966, se zbere več kot 2.000 udeležencev v tradicionalnih oblačilih in več kot 30.000 obiskovalcev. Na Veliki planini se sredi septembra konča prodaja mlečnih izdelkov v bajtah, pastirji pa se z živino postopoma vrnejo v dolino.

oktober Veliko padavin

Jesen · zlati macesni na planini · pohod ob Kamniški Bistrici

Oktobra najvišje temperature v dolini dosegajo okoli 15 °C, noči so hladne, na Brniku pa pade približno 137 mm dežja. Na Veliki planini je mirneje. Med zlatimi macesni se ob jasnem vremenu odprejo daljni razgledi, višje pa že lahko zapade sneg. Prvo soboto v mesecu na planini navadno kuhajo bajtarski golaž. V Kamniku sta običajno na sporedu Veronikin tek in pohod ob Kamniški Bistrici do Domžal s ponudbo domačih izdelkov. Zaradi krajših dni se odpravite zgodaj.

november Veliko padavin

Mirnejši čas · prvi sneg v višinah

November je med najbolj namočenimi meseci. Na Brniku pade približno 145 mm padavin, najvišje temperature v dolini dosežejo okoli 8 °C. Na višini planine je povprečna temperatura blizu 0 °C in sneg že leži približno polovico dni. Nihalka in gostišče Zeleni rob delujeta po zunajsezonskem urniku, pastirske bajte in planinski dom v dolini pa so zaprti. To je primeren čas za kamniške muzeje ali kopanje v Termah Snovik.

december Zmerne padavine

Zima · praznični Kamnik · polnočnica na Veliki planini (24. 12.)

V začetku zime na Brniku pade približno 116 mm padavin v obliki dežja ali snega, najvišje temperature v dolini so okoli 3 °C. Od konca novembra do novega leta je Kamnik praznično osvetljen, na Glavnem trgu se vrstijo prireditve, silvestrovanje pa poteka na prostem. Smuka in nočno sankanje na Veliki planini se začneta, ko je dovolj snega. Na sveti večer, 24. decembra, se na tisoče ljudi z baklami in svetilkami peš povzpne k polnočnici v kapeli Marije Snežne.

Načrtujte pot

Kako do tja: Kamnik in Velika planina

Iz Ljubljane z vlakom ali avtobusom

Kamnik in Ljubljano povezujeta vlak in avtobus. Po podatkih lokalne turistične organizacije je med mestoma dnevno približno 18 vlakov in 60 avtobusov. Vlak pot konča v Kamniku in v mestu večkrat ustavi. Za obisk starega jedra izstopite na postajališču Kamnik mesto, do koder vožnja traja manj kot 45 minut. Avtobusi odpeljejo z ljubljanske avtobusne postaje in ustavijo na robu kamniškega jedra. Zvečer, ob koncih tedna in praznikih je povezav manj. Pred odhodom preverite vozne rede prevoznikov. Če prihajate z vlakom ali avtobusom iz drugih delov Slovenije, lahko prestopite v Ljubljani. Za obisk Arboretuma so priročna železniško postajališče Homec ter avtobusni postajališči v Radomljah in Volčjem Potoku.

Z avtom skozi Vodice, Domžale ali Tuhinjsko dolino

Iz zahodnega ali severnega dela Ljubljane najhitreje pridete po A2 proti Kranju. Pri Vodicah zavijte na označeno regionalno cesto za Kamnik. Za približno 25 km računajte okoli pol ure. Z juga Ljubljane je podobno dolga pot po A1 proti Mariboru do izvoza Domžale, nato pa skozi Radomlje mimo Arboretuma Volčji Potok. Če prihajate iz Maribora ali Celja, lahko A1 zapustite za Vranskim in se približno 20 km peljete po Tuhinjski dolini mimo odcepa za Terme Snovik ali pa nadaljujete do izvoza Krtina. Iz Logarske doline in Gornjega Grada pridete čez Črnivec, od koder vodi tudi dostop do višje ležečih parkirišč pod Veliko planino. Iz Kranja je po regionalnih cestah približno 26 km. Za vožnjo po avtocesti z vozilom do 3.500 kg potrebujete veljavno e-vinjeto. Pozimi poskrbite za zimsko opremo, za gorske ceste pa imejte s seboj verige.

Iz Kamnika do nihalke in v dolino Kamniške Bistrice

Spodnja postaja nihalke je v dolini Kamniške Bistrice, približno 10 km iz Kamnika in 3 km pred koncem ceste. Iz mesta sledite smerokazom za Kamniško Bistrico in Gornji Grad. Po približno 6 km v Stahovici zavijte levo v dolino. Čez 4 km je desno brezplačno parkirišče, levo pa postaja. Iz Kamnika v dolino vozi redni avtobus, vendar so povezave redkejše kot z Ljubljano. Od konca junija do konca avgusta občina navadno zagotovi dodatne vožnje skozi Godič do nihalke, korit Predaslja in izvira ter dodatne povezave s Termami Snovik in Volčjim Potokom. Vozni red uskladite z nihalko, ki ima stalen urnik, ob delavnikih zunaj sezone pa manj odhodov. Do postaje lahko prikolesarite po asfaltirani dolinski cesti. V TIC-u si lahko izposodite navadno ali električno kolo, v mestu pa deluje tudi sistem izposoje koles.

Po Veliki planini z nihalko, sedežnico in peš

Na Veliko planino se odpravite peš ali z nihalko, saj vožnja obiskovalcev z motornimi vozili na planini ni dovoljena. Nihalka vozi vse leto, razen ob slabem vremenu in med vzdrževanjem. Ob koncih tedna in v glavni sezoni je odhodov več, ob večjem obisku vozijo še pogosteje. V kabini je prostora za 32 ljudi. Od zgornje postaje pelje sedežnica Šimnovec do Zelenega roba in Gradišča. Zadnja vožnja s sedežnico je prej kot z nihalko, zato preverite oba urnika. Peš je od zgornje postaje nihalke do Zelenega roba 35 do 45 minut, do pastirskega naselja pa približno uro. Na nihalko lahko z doplačilom vzamete psa na povodcu, po potrebi tudi z nagobčnikom. Na sedežnico smejo le majhni psi v naročju. Kolo lahko prepeljete le z nihalko. Na planini hodite po označenih poteh, ne trgajte rož, držite razdaljo do živine in odnesite smeti v dolino. Vreme se hitro spremeni, zato se oblecite v plasteh, vzemite vetrovko in obujte čvrste čevlje, pozimi pa vzemite še derezice. Za prenočevanje v turističnem naselju kočo rezervirajte vnaprej.

Izhodišče za raziskovanje

Kje prenočiti in kje jesti

Pred odhodom

Praktične informacije

Z nekaj načrtovanja boste imeli več časa za uživanje na poti.

Kdaj se odpraviti

Od junija do septembra na Veliki planini pasejo živino, Preskarjev muzej je navadno odprt, poti pa so kopne. Septembra je obiskovalcev manj. Pozimi lahko smučate ali se sprehodite po zasneženi planini. Zlasti jeseni pred odhodom preverite, ali nihalka zaradi vzdrževanja miruje.

Navedena obdobja so najobičajnejša. Narava se ne ravna vedno po koledarju.

Koliko dni ostati

V enem dnevu si lahko dopoldne ogledate stari Kamnik in se popoldne z nihalko povzpnete na Veliko planino za krajši sprehod. Če ostanete dva dni, prvega namenite mestu, drugega pa hoji med pastirskimi bajtami. Kamnik je tudi priljubljen cilj za enodnevni izlet iz Ljubljane.

V katerem mestu prenočiti

Če prenočite blizu Glavnega trga ali Šutne, se lahko do gradov odpravite peš, blizu pa so tudi povezave z Ljubljano. Za sončni vzhod na Veliki planini si poiščite prenočišče v eni od koč na planini. V dolini Kamniške Bistrice lahko prespite v bližini nihalke.

Spoštujte kraj

Odnesite svoje odpadke, upoštevajte oznake in podprite lokalne ponudnike. V naravi upoštevajte navodila za obiskovalce.

Odgovori na vaša vprašanja

Pogosta vprašanja – Kamnik in Velika planina

Koliko dni naj namenimo Kamniku in Veliki planini?

V enem dnevu si lahko ogledate staro mestno jedro in se z nihalko odpeljete na Veliko planino. Če bi se radi brez naglice sprehodili med pastirskimi bajtami, si za planino vzemite še en dan.

Ali si lahko na enodnevnem izletu iz Ljubljane ogledamo Kamnik in Veliko planino?

Da. Od Ljubljane do Kamnika je približno 25 km, od tam pa še kakih 10 km proti severu do nihalke v dolini Kamniške Bistrice. Z avtom si lahko oboje ogledate v enem dnevu. Če potujete z javnim prevozom, prej uskladite vozne rede.

Ali za izlet na Veliko planino potrebujemo avto?

Z avtom lažje pridete do nihalke, saj je spodnja postaja zunaj mesta, v dolini Kamniške Bistrice, avtobusnih povezav pa je malo. Po starem Kamniku se lahko sprehodite peš.

Kdaj je najlepše na Veliki planini?

Od začetka poletja do septembra so na planini pastirji, poti pa so navadno kopne. Pozimi lahko smučate ali se sprehodite po snegu. Pred izletom preverite obratovalni koledar nihalke, saj jo vsako leto za nekaj dni ustavijo zaradi vzdrževanja.

Koliko časa traja vožnja z nihalko na Veliko planino?

Nihalka vas s 555 m v približno petih minutah pripelje do zgornje postaje na 1.412 m. Od tam je do Gradišča (1.666 m) še 5 do 7 minut vožnje s sedežnico. Do pastirskega naselja se nato spustite peš v 10 do 15 minutah. Če greste od zgornje postaje nihalke do bajt peš, računajte na približno uro hoje.

Koliko časa naj si vzamemo za Veliko planino?

Za pot do pastirskega naselja in nazaj si na planini vzemite vsaj dve do tri ure. Če bi radi pojedli kosilo v bajti, si ogledali Preskarjev muzej ter se sprehodili še do kapele Marije Snežne in jame Veternice, si prihranite ves dan. Preverite, kdaj odpelje zadnja nihalka v dolino.

Ali se lahko na Veliko planino povzpnemo tudi peš?

Da. S črnivške strani vas cesta Podlom–Kranjski Rak pripelje do treh plačljivih parkirišč. Z Rakovih ravni je do pastirskega naselja uro in pol do dve uri hoje, z Ušivca 40 do 60 minut, iz Mačkinega kota pa 30 do 45 minut. Pozimi cesto plužijo le do Rakovih ravni. Iz doline vodijo daljše poti, denimo iz Stahovice čez Svetega Primoža.

Kdaj so na Veliki planini pastirji in živina?

Pašna sezona navadno traja od junija do septembra, odvisno od vremena. Pastirji v začetku junija priženejo živino in ostanejo približno tri mesece. Od sredine junija do sredine septembra lahko v bajtah kupite kislo mleko, sir in skuto, Preskarjev muzej pa je odprt vsak dan.

Kdaj na Veliki planini cvetijo žafrani?

Cvetenje je odvisno od snežne odeje in temperatur. Navadno največ žafranov zacveti po umiku snega v drugi polovici aprila, cvetenje pa traja od 10 do 14 dni. Oglejte si jih s poti, da ne poteptate pašnikov.

Ali lahko vzamemo psa na nihalko?

Da, za psa je treba doplačati. V kabini naj bo na povodcu. Če je gneča ali je v njej več psov, lahko zahtevajo nagobčnik, ki si ga lahko izposodite pri blagajni. Na sedežnico smejo le majhni psi v naročju. Tudi na planini imejte psa ves čas na povodcu in se z njim izognite živini.

Kaj poskusiti v Kamniku in na Veliki planini?

Na planini poskusite pastirsko kosilo, kislo mleko z ajdovimi žganci. Poleti v bajtah dobite tudi sir in skuto. Na Zelenem robu slovijo po jedeh na žlico in skutnih štrukljih, ki jih postrežejo tudi s sadnim prelivom. Posebnost je trnič, trdi sir hruškaste oblike, ki so ga pastirji podarjali svojim izvoljenkam. V dolini poskusite tuhinjsko postrv, divjačinski firštov golaž, kamniško kajžerco s kamniško gorčico ali kloštrsko kremšnito mekinjskih uršulink. V Kamniku deluje tudi več malih pivovarn.

Ali lahko Veliko planino obiščemo tudi pozimi?

Da. Nihalka in gostišče Zeleni rob obratujeta vse leto. Ob zadostni naravni snežni odeji so na voljo 3,5 km smučarskih prog, ob izbranih večerih nočno sankanje, izposodite pa si lahko tudi krplje. Kadar je snega dovolj, uredijo tekaške proge do Male planine. Pred odhodom preverite razmere ter vzemite zimska oblačila in derezice.

Kako pridemo iz Kamnika do nihalke brez avtomobila?

Iz Kamnika v dolino Kamniške Bistrice vozi redni avtobus z nekaj odhodi na dan. Poleti občina navadno zagotovi dodatne avtobuse, ki ustavijo pri nihalki. V kamniškem TIC-u si lahko izposodite tudi navadno ali električno kolo. Do postaje je približno 10 km po asfaltirani cesti, ki se položno vzpenja. Če greste z avtobusom, uskladite vozni red z odhodi nihalke.

Kdaj cvetijo tulipani v Arboretumu Volčji Potok?

Spomladanska razstava običajno poteka od aprila do začetka maja. Sorte tulipanov se v cvetenju zvrstijo druga za drugo. Arboretum je od Kamnika oddaljen približno 5 km in je odprt vse dni v letu. Največ obiskovalcev pričakujte okoli prvega maja. Pred izletom preverite letošnji termin razstave.

Odkrijte druge destinacije Iskanje po zvezni državi in mestu

Več kot vodnik