Illustrative images. The pictures in this guide are illustrations based on the real place, not photographs, and may differ from it.

Na voljo v trgovini Google Play

Antarktika

Led na Antarktiki

Kako nastaja in se premika največja ledena masa na Zemlji? Kaj nam pove o podnebju pred milijonom let in zakaj morje okoli celine vsako leto zamrzne in se odtali?

Delite: WhatsApp

Ledeni pokrov

Rob ledenega pokrova se nad morjem končuje z belo steno.
Rob ledenega pokrova se nad morjem končuje z belo steno.

Antarktični ledeni pokrov je največja ledena masa na Zemlji. Nastaja iz snega. Kjer se sneg skoraj nikoli ne stali, vsako plast zasuje nova. Pod težo zgornjih plasti se sneg spremeni v led. Na planoti ta proces traja stoletja ali tisočletja.

Led se premika. Zaradi lastne teže počasi teče iz višje notranjosti proti obali. V notranjosti se na leto premakne le za nekaj metrov, v ledenih tokovih in ledenikih blizu morja pa lahko njegova hitrost preseže 1 km na leto.

Pokrov sestavljata dve povezani ledeni gmoti. Večji in starejši vzhodnoantarktični pokrov je začel nastajati pred približno 34 milijoni let. Manjši zahodnoantarktični pokrov večinoma leži na kamninski podlagi pod morsko gladino. Antarktični polotok ima svoje ledenike, ki se spuščajo z gora.

Debelina in prostornina

Raziskovalno letalo leti nad ledom in z radarjem meri debelino ledenega pokrova.
Raziskovalno letalo leti nad ledom in z radarjem meri debelino ledenega pokrova.

Da bi določili količino ledu, znanstveniki z radarjem na letalih in snežnih vozilih merijo njegovo debelino. Sateliti merijo tudi višino površja. Pri kartiranju Bedmap3, ki ga je vodila ustanova British Antarctic Survey in je bilo objavljeno leta 2025, so združili meritve več kot šestih desetletij.

Po podatkih projekta Bedmap3 vsebuje pokrov okoli 27,17 milijona km³ ledu. S plavajočimi ledenimi policami vred njegova povprečna debelina znaša 1.948 m, samo na kopnem pa 2.148 m. Največjo debelino, 4.757 m, so izmerili v neimenovani dolini v Wilkesovi deželi.

Led s svojo težo pogreza kamninsko podlago celine in celo spreminja obliko Zemlje. Antarktika s svojo težnostjo privlači del okoliške morske vode, kar je mogoče izmeriti tudi s sateliti.

Led in morska gladina

Obala Zahodne Antarktike, kjer ledeni pokrov doseže Amundsenovo morje.
Obala Zahodne Antarktike, kjer ledeni pokrov doseže Amundsenovo morje.

Če bi se stalil ves antarktični ledeni pokrov, bi se po podatkih Bedmap3 povprečna morska gladina dvignila za približno 58 m. Večina te vode je na Vzhodni Antarktiki. Že zahodnoantarktični pokrov sam bi zadoščal za dvig gladine za več kot 3 m.

Ko se stali led na policah, ki že plavajo, se morska gladina skoraj ne spremeni, podobno kot pri ledeni kocki v kozarcu. Gladino dviga led, ki s kopnega zdrsi v ocean. Police imajo pri tem pomembno vlogo, saj zadržujejo ledenike v zaledju.

Antarktika že desetletja izgublja led, predvsem na Zahodni Antarktiki in Antarktičnem polotoku. Kolikšne so izgube po satelitskih meritvah in kaj pomenijo za morsko gladino, lahko preberete na strani o Antarktiki in Zemljinem podnebju.

Ledene police

Čelo Rossove ledene police je ravna stena, ki se dviga več deset metrov nad morjem.
Čelo Rossove ledene police je ravna stena, ki se dviga več deset metrov nad morjem.

Ledene police so deli ledenega pokrova, ki segajo v morje in na njem plavajo, vendar se še držijo celine. Obdajajo približno polovico antarktične obale. Njihovo čelo je navadno strma stena, ki sega od 15 do 50 m nad vodo, več sto metrov ledu pa je potopljenih.

Največja je Rossova ledena polica. S približno 473.000 km² je po površini blizu Franciji. Druga največja je ledena polica Ronne-Filchner v Weddellovem morju s približno 422.000 km². Skupaj zavzemata skoraj dve tretjini površine vseh antarktičnih ledenih polic.

Na Antarktičnem polotoku je Larsnova ledena polica izgubila cele odseke. Odsek Larsen A je razpadel leta 1995. Odsek Larsen B je med januarjem in marcem 2002 v dobrem mesecu izgubil približno 3.250 km². Pred tem so se v toplih poletjih na njegovi površini naredila številna jezera staljene vode. Leta 2017 se je od odseka Larsen C odlomila približno 5.800 km² velika ledena gora A68.

Po razpadu odseka Larsen B so ledeniki, ki jih je polica zadrževala, začeli proti morju drseti nekajkrat hitreje. Tako se je pokazalo, da ledene police učinkujejo kot zamašek, ki zadržuje led na celini.

Ledenika Thwaites in Pine Island

Razpokano čelo ledenika Thwaites ob Amundsenovem morju.
Razpokano čelo ledenika Thwaites ob Amundsenovem morju.

Ob Amundsenovem morju na Zahodni Antarktiki ležita Thwaites in Pine Island, dva izmed ledenikov z največjimi izgubami ledu na svetu. Thwaites je s približno 120 km širokim čelom najširši ledenik na Zemlji. Vanj se steka led z območja, velikega kot otok Velika Britanija.

Ledenik Thwaites vsebuje dovolj ledu za dvig morske gladine za približno 65 cm. Mednarodna raziskovalna skupina, ki ga preučuje od leta 2018, ocenjuje, da izguba njegovega ledu prispeva okoli 4 % k letnemu dvigu morske gladine.

Težava nastaja pod ledenikom. Nekoliko toplejša oceanska voda iz globin prodira podenj in ga tali od spodaj, kjer počiva na kamninski podlagi. Raziskovalna skupina je leta 2025 ugotovila, da je hiter razpad v prihodnjih desetletjih manj verjeten, kot so sprva domnevali. Umikanje pa naj bi se v tem in prihodnjem stoletju nadaljevalo in pospešilo.

Ledene gore

Ploščasta ledena gora z ravnim vrhom plava v temno modrem morju.
Ploščasta ledena gora z ravnim vrhom plava v temno modrem morju.

Ledene gore so kosi ledu, ki se odlomijo od ledenikov in ledenih polic. Na Antarktiki so pogosto ploščaste, z ravnim vrhom in strmimi stenami. V dolžino lahko merijo več deset ali celo več sto kilometrov. Približno devet desetin prostornine je pod vodo.

Velike ledene gore poimenuje ameriški nacionalni center za led. Vsaka dobi črko od A do D glede na četrtino celine, kjer je nastala, in zaporedno številko. Ledena gora A23a se je denimo leta 1986 odlomila od Filchnerjeve ledene police. Več kot 30 let je bila nasedla na dnu Weddellovega morja, leta 2020 pa je znova začela pluti.

Tokovi nosijo ledene gore proti severu, kjer postopoma razpadajo, včasih šele po več letih. Med taljenjem v vodo sproščajo železo in druga hranila, ki omogočajo življenje v morju.

Jezera pod ledom

Prerez ledenega pokrova. Pod več kilometri ledu leži temno jezero tekoče vode.
Prerez ledenega pokrova. Pod več kilometri ledu leži temno jezero tekoče vode.

Pod ledenim pokrovom je tudi tekoča voda. Toplota iz notranjosti Zemlje, pritisk ledu in izolacija, ki jo daje ledena plast, marsikje ohranjajo vodo ob dnu v tekočem stanju. V raziskavi iz leta 2022 so pod antarktičnim ledom našteli 675 jezer.

Največje je jezero Vostok pod istoimensko rusko postajo. Meri približno 12.500 km², prekriva pa ga skoraj 4 km ledu. Leta 2012 je ruska vrtalna ekipa po desetletjih vrtanja dosegla gladino jezera.

Številna jezera povezujejo podledeniške reke. Jezera se sčasoma polnijo in praznijo. Ameriška ekipa se je leta 2013 prevrtala do jezera Whillans na Zahodni Antarktiki in v njem odkrila mikrobe, ki živijo v temi brez sončne svetlobe. Več boste našli na strani o življenju na Antarktiki.

Ledena jedra in podnebje preteklosti

Valj starodavnega ledu z ujetimi zračnimi mehurčki na laboratorijski mizi.
Valj starodavnega ledu z ujetimi zračnimi mehurčki na laboratorijski mizi.

Vsaka plast snega med spreminjanjem v led ujame mehurčke zraka iz časa, ko je zapadla. Znanstveniki z vrtanjem pridobivajo valjaste vzorce, imenovane ledena jedra. V njih najdejo podatke o temperaturi, prahu in plinih v ozračju pred več tisoč leti.

Pri evropskem projektu EPICA so na kupoli C do leta 2004 izvrtali jedro z zapisom 800.000 let. Pokazalo je, da sta se v času ledenih dob koncentracija ogljikovega dioksida in temperatura višali in nižali skupaj. Januarja 2025 so pri projektu Beyond EPICA na Mali kupoli C blizu postaje Concordia pri 2.800 m dosegli kamninsko podlago. Tamkajšnji led je star najmanj 1,2 milijona let.

Ta starejši led zajema obdobje pred 1,2 milijona do 900.000 leti, ko so se cikli poledenitev podaljšali s približno 41.000 na približno 100.000 let. Eden od ciljev raziskave je pojasniti to spremembo.

Morski led skozi leto

Na začetku zime morje prekrivajo okrogle plošče mladega morskega ledu, ki spominjajo na palačinke.
Na začetku zime morje prekrivajo okrogle plošče mladega morskega ledu, ki spominjajo na palačinke.

Morski led nastane, ko zamrzne morska voda. Okoli celine se tvori jeseni in pozimi, poleti pa se skoraj ves stali. Navadno je debel približno 1 m, zato je precej tanjši od ledu na kopnem.

Gre za eno največjih sezonskih sprememb na Zemlji. Morski led je najobsežnejši septembra ali oktobra, ko je v obdobju 1981–2010 v povprečju pokrival okoli 18,7 milijona km². Najmanj ga je februarja ali marca, v istem obdobju okoli 2,8 milijona km². Po podatkih centra NSIDC je leta 2025 največji obseg dosegel 17,81 milijona km², najmanjši pa 1,98 milijona km².

Do leta 2015 je obseg antarktičnega morskega ledu iz leta v leto nihal, z rahlo rastjo in rekordnim maksimumom leta 2014. Od leta 2016 je bil skoraj vedno pod povprečjem, leta 2023 pa so izmerili rekordno nizke vrednosti. Morski led je pomemben tudi za živa bitja. Na njem cesarski pingvini vzrejajo mladiče, na njem pa rastejo tudi alge, s katerimi se hrani kril.

Glejte tudi: Permafrost, trajno zamrznjena tla: zamrznjena tla na Arktiki in v visokogorju ter spremembe ob njihovem taljenju.

Pogosta vprašanja

Koliko ledu je na Antarktiki?

Po podatkih kartiranja Bedmap3 iz leta 2025 približno 27 milijonov km³. To je največja ledena masa na Zemlji.

Kako debel je antarktični led?

Če vključimo plavajoče ledene police, je povprečje približno 1,9 km, samo na kopnem pa 2,1 km. Največja izmerjena debelina je 4.757 m.

Za koliko bi se dvignila morska gladina, če bi se antarktični led stalil?

Če bi se stalil ves ledeni pokrov, za približno 58 m. Za to bi bilo potrebnih več kot nekaj stoletij. Skrb vzbuja že delna izguba, zlasti na Zahodni Antarktiki.

Kaj je ledena polica?

To je del ledenega pokrova, ki sega na morje in plava na vodi, še vedno pa je povezan s celino. Največja je Rossova ledena polica s približno 473.000 km².

Kaj se je zgodilo z ledeno polico Larsen B?

Po toplih poletjih, ko so na površini nastala številna jezera staljene vode, je odsek med januarjem in marcem 2002 razpadel. V dobrem mesecu je izgubil približno 3.250 km².

Zakaj ledeniku Thwaites pravijo ledenik sodnega dne?

Vsebuje dovolj ledu za dvig morja za približno 65 cm. Izgublja ga hitro, saj ga od spodaj tali oceanska voda. Vzdevek izvira iz medijev, znanstveniki pa raje govorijo o tveganju in hitrosti umikanja.

Kako dobijo ledene gore imena?

Velikim antarktičnim ledenim goram ameriški nacionalni center za led dodeli črko od A do D glede na četrtino celine, v kateri so nastale, in zaporedno številko.

Kaj je jezero Vostok?

Največje od 675 znanih jezer pod antarktičnim ledom. Meri približno 12.500 km² in leži pod skoraj 4 km ledu.

Koliko je star najstarejši led, ki so ga izvrtali na Antarktiki?

Led iz projekta Beyond EPICA je star najmanj 1,2 milijona let. Januarja 2025 so dosegli kamninsko podlago na Mali kupoli C.

Kakšna je razlika med morskim ledom in ledenim pokrovom?

Morski led je zamrznjena morska voda, navadno debela približno 1 m. Nastane pozimi in se poleti stali. Ledeni pokrov na kopnem pa je nastal iz nakopičenega snega in je debel več kilometrov.

Ali je okoli Antarktike vse manj morskega ledu?

Po podatkih centra NSIDC je od leta 2016 njegov obseg skoraj vedno pod povprečjem obdobja 1981–2010, rekordno nizke vrednosti pa so izmerili leta 2023. Pred tem je iz leta v leto nihal in rahlo naraščal do rekordnega maksimuma leta 2014.