Illustrative images. The pictures in this guide are illustrations based on the real place, not photographs, and may differ from it.

Na voljo v trgovini Google Play

Antarktika

Spoznajte celino okoli južnega tečaja, led, ki jo skoraj vso prekriva, rekordno nizke temperature, raziskovalne postaje in pogodbo, po kateri je Antarktika namenjena miru in znanosti.

Delite: WhatsApp

Sončna svetloba v tem trenutku

Temni del zemljevida prikazuje, kje je trenutno noč. V enem dnevu obkroži južni tečaj. Med južnim poletjem, od novembra do februarja, je skoraj vsa celina ves dan osvetljena. Pozimi, od maja do avgusta, pa notranjost več mesecev ostane v temi.

Sonce nad obzorjemSonce pod obzorjemBrazilske raziskovalne postajeJužni tečajnik

    Položaj Sonca izračuna vaša naprava z natančnostjo nekaj minut. Rumena pika na robu kaže smer Sonca. Zemljevid: Natural Earth.

    Lega

    Antarktika iz vesolja. Blizu sredine je južni tečaj, okoli celine pa Južni ocean.
    Antarktika iz vesolja. Blizu sredine je južni tečaj, okoli celine pa Južni ocean.

    Antarktika je celina, ki obdaja južni tečaj. Skoraj v celoti leži južno od južnega tečajnika, ki poteka pri približno 66,5° južne zemljepisne širine. Obdaja jo Južni ocean, ki jo ločuje od Južne Amerike, Afrike in Oceanije.

    Drugi celini je najbližje konica Antarktičnega polotoka. Od rta Horn na skrajnem jugu Južne Amerike je oddaljena približno 1.000 km. Vmes leži Drakov preliv, eno najbolj nemirnih morskih območij na Zemlji.

    Na Antarktiki ni mest, cest ali državnih meja. Geografi jo delijo na večjo in višjo Vzhodno Antarktiko ter Zahodno Antarktiko. Ločuje ju Transantarktično gorovje, ki ga lahko vidite na strani o geografiji Antarktike.

    Velikost in ledeni pokrov

    Raven bel ledeni pokrov na Antarktični planoti sega vse do obzorja.
    Raven bel ledeni pokrov na Antarktični planoti sega vse do obzorja.

    Antarktika z otoki in ledenimi policami, ki plavajo na morju ob obali, meri skoraj 14 milijonov km² in je peta največja celina. Je skoraj dvakrat tolikšna kot Avstralija in večja od Evrope.

    Manj kot 1 % površja je brez ledu. Preostalo pokriva ledeni pokrov, ki je v povprečju debel približno 1,9 km, na najglobljih mestih pa več kot 4,7 km. Po podatkih kartiranja Bedmap3 iz leta 2025 je v njem okoli 27 milijonov km³ ledu.

    Če bi se ves ta led stalil, bi se morska gladina dvignila za približno 58 m. To je največja zaloga sladke vode na Zemlji. Na strani o antarktičnem ledu lahko preberete, kako led nastaja, kako se premika in kako ohranja zapise o podnebju v preteklosti.

    Mraz, veter in suša

    Veter raznaša sneg po ledu v notranjosti Antarktike.
    Veter raznaša sneg po ledu v notranjosti Antarktike.

    Antarktika je v povprečju najhladnejša, najbolj suha in najbolj vetrovna celina na Zemlji, ima pa tudi najvišjo povprečno nadmorsko višino. Svetovni temperaturni minimum, −89,2 °C, so izmerili julija 1983 na ruski postaji Vostok na planoti.

    V notranjosti celine pade na leto le toliko snega, da bi ga stopljenega namerili za nekaj centimetrov dežja. Planota je zato polarna puščava. Ob obali se mrzel zrak spušča s planote in ustvarja vetrove, ki lahko presežejo 200 km/h.

    Najmilejše temperature ima Antarktični polotok, ki leži bolj severno in ga obdaja morje. Poleti je tam navadno okoli 0 °C. Na strani o podnebju Antarktike so predstavljeni vremenski rekordi, katabatski veter in Suhe doline.

    Kdo živi na Antarktiki

    Pisane stavbe raziskovalne postaje na skalnati obali Antarktike. V ozadju je led.
    Pisane stavbe raziskovalne postaje na skalnati obali Antarktike. V ozadju je led.

    Antarktika nima staroselskega prebivalstva ali stalnih prebivalcev. Ljudje tam delajo na raziskovalnih postajah, ki jih vzdržuje več kot 30 držav. Postaj je približno 70, od tega jih več kot polovica deluje vse leto.

    Poleti, med oktobrom in marcem, na celini živi od 4.000 do 5.000 ljudi. Med njimi so znanstveniki, tehniki, piloti, kuharji in vzdrževalci. Pozimi se večina postaj zapre in dostop postane skoraj nemogoč. Takrat na celini ostane le okoli tisoč ljudi.

    Največja je ameriška postaja McMurdo na Rossovem otoku. Stran o znanosti in raziskovalnih postajah opisuje, kako na njih živijo in raziskujejo. Brazilsko postajo Comandante Ferraz boste spoznali na strani o Braziliji na Antarktiki.

    Kdo odloča o Antarktiki

    Zastave več držav druga ob drugi pred raziskovalno postajo v snegu.
    Zastave več držav druga ob drugi pred raziskovalno postajo v snegu.

    Antarktiki ne vlada nobena država. Zanjo velja Pogodba o Antarktiki, ki jo je leta 1959 v Washingtonu podpisalo 12 držav in je začela veljati leta 1961. Velja za celotno območje južno od 60° južne zemljepisne širine.

    Po pogodbi je Antarktika namenjena miroljubnim dejavnostim in znanosti. Pogodba prepoveduje vojaška oporišča in jedrske poskuse ter zagotavlja svobodo raziskovanja. Pred letom 1959 je sedem držav zahtevalo dele celine. Pogodba je te zahteve zamrznila, ne da bi jih priznala ali zavrnila.

    Pogodba ima 58 držav pogodbenic. Na letnem posvetovanju sporazumno odloča 29 držav s posvetovalnim statusom, ki na celini opravljajo pomembne raziskave. Madridski protokol iz leta 1991 prepoveduje rudarjenje. Več si lahko preberete na strani o Pogodbi o Antarktiki.

    Antarktika v številkah

    Vinson, najvišja gora Antarktike, z zasneženim vrhom.
    Vinson, najvišja gora Antarktike, z zasneženim vrhom.

    Površina znaša skoraj 14 milijonov km². Ledu je približno 27 milijonov km³, njegova povprečna debelina pa je blizu 1,9 km. Najvišja točka je 4.892 m visoki Vinson.

    Najnižjo temperaturo na kopnem, −89,2 °C, so leta 1983 izmerili na postaji Vostok. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije so najvišjo temperaturo na celini in bližnjih otokih, 18,3 °C, izmerili 6. februarja 2020 na argentinski postaji Esperanza.

    Pozimi je na celini okoli tisoč ljudi, poleti pa od 4.000 do 5.000. Geografski južni tečaj leži na nadmorski višini 2.835 m in skoraj vso to višino predstavlja led. Pogodbo o Antarktiki so podpisali leta 1959, danes ima 58 pogodbenic.

    Kaj boste našli na posameznih straneh

    Zemljevid Antarktike z Antarktičnim polotokom, Rossovim in Weddellovim morjem ter južnim tečajem.
    Zemljevid Antarktike z Antarktičnim polotokom, Rossovim in Weddellovim morjem ter južnim tečajem.

    Geografija Antarktike predstavlja oba dela celine, gorovja, morja, otoke, tečaje in Južni ocean. Na strani o antarktičnem ledu boste spoznali ledeni pokrov, ledene police, ledenike, ledene gore, podledeniška jezera in morski led. Stran o podnebju obravnava mraz, veter, sušo in letne čase.

    Na strani o svetlobi in nebu nad Antarktiko boste spoznali polnočno sonce, polarno noč, južni polarni sij in opazovalnice na planoti. Življenje na Antarktiki obsega kril, pingvine, tjulnje, kite, ptice, ribe, rastline in mikrobe. Stran o zgodovini raziskovanja sega od starih zemljevidov do tekme za južni tečaj in mednarodnega geofizikalnega leta.

    Na strani o Pogodbi o Antarktiki so podrobno predstavljena pravila, ki veljajo na celini. Stran o znanosti in postajah prikazuje raziskave in vsakdanje življenje na postajah. Brazilija na Antarktiki predstavlja program PROANTAR in postajo Comandante Ferraz. Stran o Antarktiki in Zemljinem podnebju obravnava taljenje ledu, morsko gladino in ozon. Na strani o turizmu boste izvedeli, kdo obiskuje Antarktiko, kdaj in po katerih pravilih.

    Strani o Antarktiki

    Geografija

    Geografija Antarktike

    Spoznajte oba dela celine in gorovje med njima, polotok, ki sega proti Južni Ameriki, okoliška morja in otoke, oba južna tečaja ter ocean, ki vse to obdaja.

    Led

    Led na Antarktiki

    Kako nastaja in se premika največja ledena masa na Zemlji? Kaj nam pove o podnebju pred milijonom let in zakaj morje okoli celine vsako leto zamrzne in se odtali?

    Podnebje

    Podnebje Antarktike

    Zakaj je Antarktika najhladnejša, najbolj suha in najbolj vetrovna celina na Zemlji? Spoznajte vreme na planoti in Antarktičnem polotoku ter potek kratkega poletja in dolge zime.

    Svetloba in nebo

    Svetloba in nebo nad Antarktiko

    Zakaj Sonce poleti ne zaide in pozimi ne vzide? Spoznajte trajanje polarnega dneva in noči pri različnih zemljepisnih širinah, južni polarni sij in razloge, zaradi katerih je antarktična planota med najboljšimi kraji na svetu za opazovanje vesolja.

    Življenje

    Življenje na Antarktiki

    Skoraj vse življenje na Antarktiki je odvisno od morja, od krila, s katerim se hranijo pingvini, tjulnji in kiti, do rib z zaščito pred zmrzovanjem v krvi. Na kopnem preživijo mahovi, lišaji, brezkrila mušica in mikrobi v ledu.

    Zgodovina in raziskovanje

    Zgodovina in raziskovanje

    Od zemljevidov namišljene južne dežele do mednarodnega geofizikalnega leta. Kako so pomorščaki zagledali še zadnjo neznano celino, kako so jo raziskali in kako je postala prostor za znanost?

    Pogodba o Antarktiki

    Pogodba o Antarktiki

    Kako je sporazum iz leta 1959 celotno celino namenil miru in znanosti? Antarktika nima mednarodno priznanega lastnika, na njej ni prostora za orožje, od leta 1998 pa je prepovedano tudi rudarjenje.

    Znanost in raziskovalne postaje

    Znanost in raziskovalne postaje

    Kaj znanstveniki raziskujejo na Antarktiki, kje so glavne postaje, koliko ljudi v njih biva poleti in pozimi ter kako tja pripeljejo hrano, gorivo in ljudi?

    Brazilija na Antarktiki

    Brazilija na Antarktiki

    Kako je Brazilija pristopila k Pogodbi o Antarktiki, na otoku kralja Jurija postavila raziskovalno postajo in jo po požaru leta 2012 obnovila? In zakaj led na skrajnem jugu vpliva na brazilsko podnebje?

    Antarktika in podnebje Zemlje

    Antarktika in Zemljino podnebje

    Zakaj ledena celina vpliva na podnebje vsega planeta in kaj nam sateliti, ladje ter raziskovalne postaje povedo o ledu, oceanu in ozonu?

    Turizem na Antarktiki

    Turizem na Antarktiki

    Koliko ljudi obišče Antarktiko, od kod prihajajo in v katerih mesecih? Spoznajte pravila izkrcavanja, predpisano razdaljo od živali in ukrepe za biološko varnost.

    Pogosta vprašanja

    Kje leži Antarktika?

    Obdaja južni tečaj in skoraj v celoti leži južno od južnega tečajnika. Obdaja jo Južni ocean. Konica Antarktičnega polotoka je od skrajnega juga Južne Amerike oddaljena približno 1.000 km.

    Kako velika je Antarktika?

    Skupaj z otoki in ledenimi policami meri skoraj 14 milijonov km². Je peta največja celina in je skoraj dvakrat tolikšna kot Avstralija.

    Je Antarktika celina ali država?

    Antarktika je celina. Nima lastne vlade, zanjo pa velja Pogodba o Antarktiki iz leta 1959.

    Kolikšen del Antarktike pokriva led?

    Več kot 99 % površja. Ledeni pokrov je v povprečju debel približno 1,9 km, na najglobljih mestih pa preseže 4,7 km.

    Ali na Antarktiki živijo ljudje?

    Celina nima staroselskega prebivalstva ali stalnih prebivalcev. Na raziskovalnih postajah prezimi okoli tisoč ljudi, poleti pa jih tam dela od 4.000 do 5.000.

    Ali katera država vlada Antarktiki?

    Ne. Pogodba o Antarktiki je zamrznila ozemeljske zahteve sedmih držav. O celini sporazumno odloča 29 držav s posvetovalnim statusom.

    Zakaj je na Antarktiki tako mrzlo?

    Zaradi velike zemljepisne širine, saj sončni žarki padajo poševno in pozimi Sonce za več mesecev zaide; zaradi nadmorske višine planote, ki v velikem delu notranjosti presega 3.000 m; in zaradi belega ledu, ki odbija večino sončne svetlobe.

    Katera je najnižja temperatura, izmerjena na Antarktiki?

    Na postaji Vostok so 21. julija 1983 izmerili temperaturo zraka −89,2 °C. Svetovna meteorološka organizacija jo priznava kot svetovni rekord.

    Katera je najvišja točka Antarktike?

    Vinson v Ellsworthovem gorovju na Zahodni Antarktiki. Po meritvi z GPS iz leta 2004 je visok 4.892 m.

    Kakšna je razlika med portugalskima imenoma Antártida in Antártica?

    Pomenske razlike ni, saj sta v portugalščini pravilni obe obliki. V Braziliji za celino pogosteje uporabljajo ime Antártida, običajna oblika pridevnika pa je antártico.