Zakaj nas zemljevid lahko zavede
Zemlja ima obliko geoida, skoraj krogle, rahlo sploščene na polih. Ukrivljenega površja ne moremo prenesti na raven list, ne da bi kak del raztegnili, kot tudi pomarančne lupine ne moremo kar razprostreti po mizi. Vsak zemljevid sveta kaj popači. Flamski kartograf Gerardus Mercator je leta 1569 izdelal projekcijo za plovbo. Pot s stalno smerjo je na njej ravna črta, kar je olajšalo načrtovanje poti ladje s kompasom.
Projekcija ohranja kote in krajevno obliko manjših območij, z oddaljenostjo od ekvatorja pa vse bolj razteza površje. Pri 60 stopinjah zemljepisne širine, blizu Osla ali Anchoragea, so razdalje videti dvakrat daljše, površine pa približno štirikrat večje. Polov ni mogoče prikazati, saj bi se raztegnila v neskončnost.
Številni spletni zemljevidi uporabljajo različico te projekcije, ker omogoča povečavo poljubnega kraja brez popačenja ulic in mestnih karejev. Zato so na znanem zemljevidu sveta države blizu ekvatorja v primerjavi s tistimi na skrajnem severu ali jugu videti manjše, kot so v resnici.
Antarktika




