Kaj so časovni pasovi
Zemlja se okoli svoje osi vrti od zahoda proti vzhodu in en obrat opravi v približno 24 urah. Zato se Sonce po nebu navidezno pomika v nasprotno smer: vzhaja na vzhodni in zahaja na zahodni strani, dan pa se prej začne v krajih bolj proti vzhodu. Zaradi vrtenja se površje na ekvatorju giblje s približno 1.670 km/h; na zemljepisni širini São Paula z okoli 1.530 km/h; blizu polov pa precej počasneje. Ker ima cel obrat 360 stopinj, se Zemlja v eni uri zavrti za 15 stopinj. Od tod delitev sveta na pasove približno 15 stopinj zemljepisne dolžine, med katerimi je po ena ura razlike. Nagib osi za približno 23,4 stopinje ne spreminja ure, vpliva pa na dolžino svetlega dela dneva v posameznem letnem času.
V praksi meje časovnih pasov sledijo državnim in upravnim mejam. Vsaka vlada določi uradni čas svojega ozemlja. Nekatere velike države, denimo Kitajska, uporabljajo en sam čas.
Nekateri kraji imajo odmik tudi za pol ure ali 45 minut. Med primeri so Indija, Iran, Nepal in kanadski otok Nova Fundlandija. Na zemljevidu so označeni s posebno barvo.
Antarktika






