Ob mlaju je Luna med Zemljo in Soncem. Osvetljena stran je obrnjena proč od nas in Luna je skoraj nevidna. Približno sedem dni pozneje nastopi prvi krajec, ko je svetla polovica vidne ploskve. Ob ščipu je Zemlja med Soncem in Luno in vidimo vso osvetljeno ploskev. Teden pozneje, ob zadnjem krajcu, je svetla spet samo polovica.
Na južni polobli je rastoča Luna osvetljena na levi strani, pojemajoča pa na desni. Na severni polobli je obratno. Zato portugalski rek, da Luna »laže«, velja le na severu: tam oblika črke C, začetnice besede crescente (rastoča), označuje pojemajočo Luno. V Braziliji pa ima prav rastoča Luna obliko črke C.
Rastočo Luno vidite pozno popoldne na zahodu, zaide ponoči. Polna luna vzide ob sončnem zahodu in ostane na nebu vso noč. Pojemajoča Luna vzide pred zoro in jo lahko vidite še zjutraj.