Illustrative images. The pictures in this guide are illustrations based on the real place, not photographs, and may differ from it.

Na voljo v trgovini Google Play

Zemlja in turizem

Rimska cesta in vesolje

Kako se nebo spreminja po svetu, od Južnega križa in Magellanovih oblakov do Severnice, ter kje v Rimski cesti in vesolju je Zemlja.

Delite: WhatsApp

Nebo nad posameznimi kraji: kaj lahko vidite od tu?

Nikoli ne zaideVzhaja in zahajaNikoli ni vidno

    Kje v vesolju je Zemlja?

    Razdalje so prevelike, da bi jih na zaslonu lahko prikazali v pravem merilu.

    Vidni del neba izračunamo iz zemljepisne širine opazovališča in deklinacije posameznega nebesnega telesa (njegove »širine« na nebu). Navedeni meseci so najprimernejši za opazovanje v zgodnjih večernih urah.

    Rimska cesta

    Središče Rimske ceste je najlepše vidno sredi leta na nebu južne poloble.
    Središče Rimske ceste je najlepše vidno sredi leta na nebu južne poloble.

    Rimska cesta je naša galaksija, disk iz več sto milijard zvezd, plina in prahu s premerom približno 100.000 svetlobnih let. Ker smo v njem, ga gledamo od strani. V temnih nočeh ga vidimo kot svetel pas, ki se razteza čez nebo.

    Ime Mlečna cesta izvira iz starogrškega izročila. Stari Grki so v svetlem pasu videli sled mleka, ki ga je razlila boginja Hera. V številnih jezikih ima podobna imena, za nekatera staroselska ljudstva Brazilije, denimo Tupije, pa je to tapirjeva pot.

    Kje je Sonce

    Sonce leži v enem od krakov Galaksije, približno 26.000 svetlobnih let od središča.
    Sonce leži v enem od krakov Galaksije, približno 26.000 svetlobnih let od središča.

    Sonce leži v manjšem kraku Galaksije, Orionovem kraku, približno 26.000 svetlobnih let od središča. Okoli središča kroži s hitrostjo približno 800.000 km/h in za en obhod potrebuje približno 230 milijonov let.

    Središče Rimske ceste leži v smeri ozvezdja Strelca. Tam je črna luknja z maso približno štirih milijonov Sonc. To je tudi najsvetlejši del svetlega pasu, ki ga najpogosteje vidite na fotografijah.

    Sosednje galaksije

    Magellanova oblaka sta sosednji galaksiji, vidni le na južnem nebu.
    Magellanova oblaka sta sosednji galaksiji, vidni le na južnem nebu.

    Rimska cesta je del Krajevne skupine, ki šteje več deset galaksij. Magellanova oblaka sta majhni galaksiji, ki sta videti kot osamljena oblačka. Dobro sta vidna le na nebu južne poloble. Evropejcem so ju opisali pomorščaki v 16. stoletju.

    Največja soseda je Andromedina galaksija, oddaljena 2,5 milijona svetlobnih let. Je najbolj oddaljeno nebesno telo, ki ga lahko vidite s prostim očesom. Z Rimsko cesto se približujeta druga drugi in bi se čez nekaj milijard let lahko združili, vendar novejše raziskave kažejo, da to še ni gotovo.

    Južno in severno nebo

    Južni križ kaže proti južnemu nebesnemu polu.
    Južni križ kaže proti južnemu nebesnemu polu.

    Kateri del neba vidite, je odvisno od zemljepisne širine. Dlje ko greste proti jugu, višje nad obzorjem je južni nebesni pol in zvezde okoli njega nikoli ne zaidejo. Dlje proti severu je vse višje Severnica, ki na južni polobli nikoli ne vzide.

    Južni križ je simbol južnega neba. Viden je po vsej Braziliji, na severu pa le nizko nad obzorjem do približno 25° severne zemljepisne širine. Zvezde na brazilski zastavi prikazujejo nebo nad Riom de Janeirom zjutraj 15. novembra 1889. Vsaka predstavlja eno zvezno državo ali zvezno okrožje.

    Na ekvatorju, denimo v mestu Macapá, sta oba nebesna pola na obzorju. Skozi leto lahko tam vidite zvezde obeh nebesnih polobel.

    Ozvezdja skozi leto

    Veliki medved na severnem nebu skozi leto spreminja lego.
    Veliki medved na severnem nebu skozi leto spreminja lego.

    Ker Zemlja kroži okoli Sonca, se nočno nebo iz meseca v mesec spreminja. Poleti na južni polobli, od decembra do februarja, so Orion in tri zvezde njegovega pasu, v Braziliji znane kot Três Marias, že zgodaj zvečer visoko na nebu. Pozimi, od junija do avgusta, izstopa Škorpijon blizu središča Rimske ceste.

    V Braziliji je najsvetlejši del Rimske ceste najbolje fotografirati od aprila do septembra, v nočeh brez Lune in daleč od mestnih luči.

    Temno nebo na potovanju

    Daleč od mestnih luči na nebu zasije več tisoč zvezd.
    Daleč od mestnih luči na nebu zasije več tisoč zvezd.

    Mestne luči preglasijo sij večine zvezd. Večina prebivalcev velikih mest Rimske ceste ni še nikoli videla. Zato ponekod nebo varujejo pred svetlobnim onesnaževanjem in takim območjem podeljujejo certifikat temnega neba.

    V čilski dolini Elqui je bilo leta 2015 ustanovljeno prvo mednarodno zatočišče temnega neba. Tamkajšnji observatoriji sprejemajo tudi turiste. Na Novi Zelandiji je območje Tekapa rezervat temnega neba, ameriški Flagstaff pa je bil prvo mesto temnega neba na svetu. V Braziliji se posebno lepo nebo odpira nad planoto Chapada dos Veadeiros ter območjema Jalapão in Lençóis Maranhenses.

    Izberite dneve okoli mlaja, očem pustite približno 20 minut, da se privadijo temi, in na telefonu uporabljajte rdečo svetlobo.

    Tudi pod najtemnejšim nebom Rimske ceste ne boste videli vsako noč. Nebo mora biti jasno, mesečina šibka, Rimska cesta pa dovolj visoko nad obzorjem.

    Kje si to lahko ogledate na potovanju

    Kraji v vodniku, povezani s to temo. Dotaknite se kraja, da odprete njegovo stran.

    Južna polobla: Rimska cesta, Južni križ in Magellanova oblaka

    San Pedro de Atacama
    Čile

    San Pedro de Atacama

    Vale do Elqui
    Čile

    Vale do Elqui

    Salar de Uyuni
    Bolivija

    Salar de Uyuni

    Tekapo
    Nova Zelandija

    Tekapo

    Alto Paraíso de Goiás
    Brazilija

    Alto Paraíso de Goiás

    Jalapão
    Brazilija

    Jalapão

    Lençóis Maranhenses
    Brazilija

    Lençóis Maranhenses

    Céu escuro do Atacama
    San Pedro de Atacama, Čile

    Céu escuro do Atacama

    Céu escuro de Tekapo
    Tekapo, Nova Zelandija

    Céu escuro de Tekapo

    Céu escuro do Vale do Elqui
    Vicuña, Čile

    Céu escuro do Vale do Elqui

    Severna polobla: Veliki medved in Severnica

    Ilha do Havaí (Big Island)
    Združene države Amerike

    Ilha do Havaí (Big Island)

    Tenerife
    Španija

    Tenerife

    Flagstaff
    Združene države Amerike

    Flagstaff

    Abisko
    Švedska

    Abisko

    Na ekvatorju pod nebom obeh polobel

    Macapá
    Brazilija

    Macapá

    Marco Zero do Equador
    Macapá, Brazilija

    Marco Zero do Equador

    Ekvator
    Država

    Ekvator

    Pogosta vprašanja

    Kaj je Rimska cesta?

    To je naša galaksija, disk iz več sto milijard zvezd s premerom približno 100.000 svetlobnih let. Ker jo opazujemo od znotraj, jo vidimo kot svetel pas na nebu.

    Zakaj Rimski cesti pravijo tudi Mlečna cesta?

    Stari Grki so v svetlem pasu na nebu videli mlečno sled in jo povezovali z mitom o boginji Heri. Tudi portugalsko ime Via Láctea pomeni »mlečna pot«.

    Kje v Rimski cesti je Zemlja?

    Sonce in z njim Zemlja sta v Orionovem kraku, približno 26.000 svetlobnih let od središča Galaksije. Sonce za en obhod okoli središča potrebuje približno 230 milijonov let.

    Ali lahko Rimsko cesto vidite s prostim očesom?

    Da, pod zelo temnim nebom, daleč od mestnih luči in brez mesečine. Videti je kot belkast pas, ki se razteza čez nebo.

    Kdaj je v Braziliji najboljši čas za opazovanje Rimske ceste?

    Od aprila do septembra, ko je najsvetlejši del v smeri Strelca in Škorpijona ponoči visoko na nebu. Izberite noči okoli mlaja.

    Ali je Južni križ viden na severni polobli?

    Le v bližini ekvatorja in do približno 25° severne zemljepisne širine. Tam je nizko nad obzorjem, denimo na Havajih. V Evropi in večjem delu ZDA ga nikoli ni videti.

    Kaj sta Magellanova oblaka?

    To sta majhni galaksiji v soseščini Rimske ceste, ki na nebu spominjata na oblačka. Dobro sta vidni na južni polobli. Ime sta dobili po pomorščaku Ferdinandu Magellanu.

    Kaj pomenijo zvezde na brazilski zastavi?

    Prikazujejo nebo nad Riom de Janeirom zjutraj 15. novembra 1889, na dan razglasitve republike. Vsaka zvezda predstavlja eno zvezno državo ali zvezno okrožje.