Grad in zadružna klet na Dobrovem, Medana in Vila Vipolže
Odhod: Dobrovo Med vasmi z avtom ali kolesom 4 do 5 ur Ves dan Lahko
Dobrovo z nekaj več kot 400 prebivalci je sedež briške občine in središče vinorodnih Brd. Renesančni grad so na mestu gradu iz 13. stoletja postavili v začetku 17. stoletja. Njegova podoba se je le malo spremenila. Tloris je skoraj kvadraten, od štirih vogalnih stolpov pa so enega preuredili v kapelo sv. Antona Padovanskega. V prvem nadstropju si oglejte viteško dvorano z grbi nekdanjih lastnikov in lovsko sobo. V njej je Clemente Del Neri leta 1894 naslikal posesti grofa de Baguerja. V gradu so tudi galerija grafik Zorana Mušiča ter razstave o zgodovini Brd in rebuli. Na Dobrovem deluje Klet Brda, ustanovljena leta 1957 in največja zadružna vinska klet v Sloveniji. Tu lahko obiščete voden ogled z degustacijo in razstavo o dveh tisočletjih briškega vinogradništva. Manj kot 3 km naprej leži vinogradniška Medana. V isti hiši sta se rodila pesnik Alojz Gradnik in prvi ravnatelj Goriškega muzeja Ludvik Zorzut. V njej so na ogled osebni predmeti, knjižne izdaje in obnovljeno ognjišče. V bližnji renesančni Vili Vipolže so nekoč med lovom bivali grofje Goriški. Pred pročeljem rastejo več stoletij stare ciprese, najstarejše v Sloveniji.
Kraji na poti: Grad Dobrovo, Klet Brda, Medana, Rojstna hiša Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta, Vila Vipolže.
Vključuje: Vstopnina za grad se plača posebej. Odprt je od srede do nedelje in ob praznikih. Na voljo je tudi skupna vstopnica za grad, Vilo Vipolže in Briško hišo v Šmartnem. Za ogled Gradnikove hiše in Vile Vipolže se dogovorite vnaprej. Degustacije se plačajo posebej.
Nasvet: Grajske zbirke zaradi vzdrževanja občasno zaprejo, v Vili Vipolže pa ob prireditvah ni ogledov. Pred odhodom preverite dostopnost. V Medani je 15. avgusta procesija ob rožn'ci, pri kateri vaški fantje nosijo 500 kg težak Marijin kip.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; v začetku junija na Dobrovem navadno priredijo praznik češenj.
Od obzidja v Šmartnem do razglednega stolpa v Gonjačah
Odhod: Dobrovo ali Nova Gorica Z avtom ali kolesom, po vasi peš Od 2 do 3 ur Dopoldne ali popoldne Lahko; do vrha stolpa vodi 144 stopnic
Šmartno leži na griču v geografskem središču Brd, približno 6 km od Dobrovega. Obzidana vas z obrambnimi stolpi se prvič omenja leta 1317. V prvi polovici 16. stoletja so na ostankih rimske postojanke okoli cerkve zgradili utrdbo za obrambo pred turškimi vpadi. Uporabljali so jo tudi v vojnah med Benetkami in Habsburžani, obmejno obrambno vlogo pa je Šmartno obdržalo do sredine 18. stoletja. Hiše se stiskajo okrog cerkve sv. Martina, največje župnijske cerkve v Brdih. Eden od nekdanjih obrambnih stolpov ji danes služi za zvonik. V baročni notranjosti so trije marmorni oltarji, prezbiterij in križev pot pa je poslikal Tone Kralj. V Briški hiši s sosednjo kletjo si oglejte opremljeno kuhinjo, sobo in gospodarski prostor ter film o briškem življenju sredi 20. stoletja. V vasi sta tudi galerija v Hiši kulture in turističnoinformacijski center Brda. V sosednjih Gonjačah se povzpnite na 321 m visoki Mejnik. Tam stojita spomenik 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče, delo Janeza Boljke, in 23 m visok razgledni stolp iz leta 1961. V jasnem vremenu lahko z vrha poleg Brd vidite Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlansko nižino, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd.
Kraji na poti: Šmartno, Cerkev sv. Martina, Briška hiša, Razgledni stolp v Gonjačah.
Vključuje: Vstop v vas in na stolp je prost; stolp je odprt vse leto. Za ogled Briške hiše se vstopnina plača posebej.
Nasvet: Za obisk stolpa izberite jasen dan, najbolje po vetrovnem vremenu, ko je ozračje čistejše. Ob prireditvah je vas polna, zato pridite zgodaj.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do novembra; aprila v Šmartnem prirejajo festival Brda in vino, novembra pa martinovanje.
Naravni most Krčnik in tolmuni Kotline na Kožbanjščku
Odhod: Dobrovo, skozi Neblo in Hruševlje Z avtom ali kolesom do doline, nato peš Od 2 do 3 ur Dopoldne ali popoldne Lahka do srednje zahtevna pot
Pod Kožbano na severu Brd je Kožbanjšček v apnenec vrezal 40 m dolga korita. Na začetku je 6 m globoka draslja, zaobljena kotanja v strugi. Voda v njej vrtinči kamenje in pesek, ki še naprej dolbeta skalo. Na sredini korit je tako nastal tudi gladko zaobljen naravni most Krčnik, zavarovan kot naravni spomenik. Niže ob potoku so Kotline. V približno 10 m visoko skalno stopnjo je voda zaporedoma vrezala troje korit z žlebovi, slapovi in tolmuni. Briška mladina se sem že dolgo hodi hladit v poletni vročini, danes pa se ji pridružijo tudi obiskovalci. Peljite se skozi Neblo proti Golemu Brdu in na križišču na koncu Hruševlja zavijte proti Kožbani v dolino Kožbanjščka. Najprej pridete do Kotlin, više pa še do Krčnika. V dolino lahko pridete z avtom ali kolesom, najlepše pa jo spoznate peš. Za daljši pohod se lahko povzpnete na 812 m visoko Korado na severnem robu Brd. Tik pod vrhom sta planinska koča in cerkev, pogled pa spremlja Sočo vse do Jadrana.
Kraji na poti: Krčnik, Kotline, Dolina Kožbanjščka, Kožbana.
Vključuje: Vstop je prost.
Nasvet: Mokre skale drsijo. Obujte čevlje z dobrim oprijemom, ki jih lahko zmočite. Po močnem deževju potok naraste, zato obisk prestavite na drug dan.
Najboljši čas za obisk: Od maja do septembra za osvežitev v tolmunih; sotesko lahko obiščete vse leto.
Po Vipavi od izvirov in Lanthierijevega dvorca do Starega gradu
Odhod: Glavni trg v Vipavi Peš Od 2 do 3 ur Dopoldne ali popoldne Lahko; kratek vzpon do gradu
Vipava privre na dan sredi istoimenskega mesta, v več kraških izvirih pod pobočjem Nanosa. Rokavi se združijo v obrnjeno delto, ki jo domača turistična organizacija opisuje kot edinstveno v tem delu Evrope. Mesto je nekoč povezovalo kar 25 mostov, zaradi katerih so ga primerjali z Benetkami. Na Glavnem trgu stoji baročni dvorec, ki ga je družina Lanthieri dala zgraditi leta 1659. Pred njim je park s kipi dečkov, za njim pa največji izvir Vipave. V dvorcu je bival beneški dramatik Carlo Goldoni, danes pa v njem domujeta Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici ter vinarski muzej. Čez mostove pridete do Baumkirchnerjevega stolpa, dela nekdanjega gradu Tabor, in cerkve sv. Štefana z oltarjem iz belega marmorja ter freskami iz 18. in 19. stoletja. Na pokopališču sta okoli 4.000 let stara egipčanska sarkofaga, ki ju je pripeljal vipavski diplomat Anton Lavrin. Za razgled na dolino se povzpnite do razvalin Starega gradu. Okoli leta 1100 so ga postavili grofje Bogenski, leta 1486 pa se je tu rodil diplomat Žiga Herberstein. Manj kot 2 km stran med vinogradi stoji dvorec Zemono iz okoli leta 1683. Je redek primer poznorenesančnega dvorca s križno dvorano, okrašeno s freskami. Vinogradi obdajajo Vipavo s treh strani, med domačimi sortami pa izstopata zelen in pinela.
Kraji na poti: Izviri Vipave, Lanthierijev dvorec, Stari grad nad Vipavo, Cerkev sv. Štefana, Zemono.
Vključuje: Izviri in mestno jedro so prosto dostopni. Za ogled Lanthierijevega dvorca in dvorca Zemono se dogovorite v turističnoinformacijskem centru v Vipavi.
Nasvet: Kratek vzpon na Stari grad odpre najširši razgled na mesto in njegove mostove. Stene Nanosa pri Gradišču pri Vipavi so priljubljene med plezalci, zlasti pozimi.
Najboljši čas za obisk: Vse leto; septembra v mestu navadno priredijo Vipavsko trgatev.
Po obzidanem Vipavskem Križu, v kapucinski samostan in okrog griča
Odhod: Vipava ali Ajdovščina Z avtom in peš 2–4 ure, odvisno od izbrane poti Dopoldne ali popoldne Lahko
Vipavski Križ na griču pri Ajdovščini, približno 11 km od Vipave, je bil stoletja središče doline. V pisnih virih se naselje pojavi v 13. stoletju. Njegov pomen je zrasel ob turških vpadih. Ko so se ti konec 15. stoletja približali Gorici, so tu postavili grad s štirimi stolpi in kmalu zatem grad in naselje obdali z obzidjem. V začetku 16. stoletja je kraj dobil trške pravice, kakšnih dvajset let pozneje pa še mestne. Veljal je celo za najmanjše mesto v cesarstvu. Obnovljene gase še danes sledijo prvotni razporeditvi. V začetku 17. stoletja so grad kupili grofje Attems in povabili kapucine, ki so jim postavili samostan. Ta je še vedno dejaven. V knjižnici hranijo rokopise in redke knjige, med njimi pet zvezkov pridig tukaj rojenega baročnega pridigarja Janeza Svetokriškega. V samostanski cerkvi si oglejte Slavo Svete Trojice, eno največjih baročnih platen pri nas, v župnijski cerkvi povišanja svetega Križa pa rezbarije, slike in štukature. Od daleč kraj prepoznate po dveh zvonikih in zidovih grajske razvaline. Okrog griča se lahko sprehodite po skoraj ravni krožni poti, ki med polji, vinogradi, oljčniki in sadovnjaki povezuje Cesto, Plače in Male Žablje. Dolga je 7,1 km, z vzponom v Vipavski Križ pa 8,2 km.
Kraji na poti: Vipavski Križ, Kapucinski samostan, Cerkev povišanja svetega Križa, Grad Vipavski Križ.
Vključuje: Po ulicah se lahko prosto sprehodite. Lokalni organizator vse leto ponuja plačljive vodene oglede. Za obisk samostana se je treba vnaprej najaviti.
Nasvet: Junija v Vipavskem Križu navadno priredijo praznik zelena, avgusta glasbene večere ob grajskem obzidju, decembra pa po ulicah, oknih in cerkvah postavijo jaslice.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do novembra za pohod; decembra za ogled jaslic.
Med kamnitimi hišami in obokanimi kletmi v Gočah
Odhod: Vipava Z avtom do vasi, po njej peš Približno 2 uri Popoldne Lahko
Goče ležijo med vinogradi na slemenu med Vipavsko dolino in dolino Branice, približno 10 km od Vipave. Kamnita vas je zavarovana kot kulturni spomenik. Prve pisne omembe segajo v 14. stoletje. Največji razcvet so Goče doživele sredi 18. stoletja, ko se je razmahnila trgovina z vinom in je zaslovelo goško grozdje. Hiše imajo debele kamnite zidove in strehe, krite s korci, ponekod tudi s kamnitimi ploščami. Pri bogatejših domačijah vklesana kamnita kalona vodi na zaprt borjač. Razen dveh glavnih ulic so gase široke komaj dober meter. Glavni ulici se križata v obliki Andrejevega križa, simbola vaškega zavetnika. Najlepše se to vidi z griča pri cerkvi Marije Snežne nad vasjo. Cerkev sv. Andreja iz 17. stoletja ima kamnit portal, od nje do pokopališča pa se zvrstijo štiri kapelice z reliefi križevega pota. Pod hišami vas čakajo obokane kleti iz domačega kamna. Konec 19. stoletja naj bi jih bilo celo več kot hiš. Danes jih je še okoli šestdeset, nekatere so brez električne razsvetljave in vino v njih kot nekoč zori v lesenih sodih. Obiskovalce sprejemajo tudi na obnovljeni Cejkotovi domačiji z vodnjakom na dvorišču in črno kuhinjo.
Kraji na poti: Goče, Cerkev sv. Andreja, Cerkev Marije Snežne, Cejkotova domačija.
Vključuje: Po vasi se lahko prosto sprehodite. Ogled kleti in pokušino vina plačate posebej, za obisk se dogovorite z vinarjem.
Nasvet: Avto pustite pri vhodu, saj so gase preozke za vožnjo. Za obisk kleti se vnaprej dogovorite z vinarjem ali za nasvet povprašajte v turističnoinformacijskem centru v Vipavi.
Najboljši čas za obisk: Septembra in oktobra v času trgatve ter od novembra do božiča, ko kleti po dolini odpirajo vrata.
Od rimske Kastre v Ajdovščini do izvira Hublja in Otliškega okna
Odhod: Ajdovščina, Športni park Pale Peš; za krajšo pot z avtom do Otlice Od 2 do 5 ur, odvisno od izbranega odseka Dopoldne Lahka pot do izvira; zahteven vzpon do okna
Ajdovščina, manj kot 7 km od Vipave, se je razvila ob rimski poštni postaji na cesti iz Ogleja v Emono. Imenovala se je Fluvio Frigido po Mrzli reki, današnjem Hublju. Med drugo polovico 3. in začetkom 4. stoletja so Rimljani tu postavili utrdbo Kastra za obrambo vzhodne meje. V središču Ajdovščine lahko sledite skoraj v celoti ohranjenemu obodu rimskega obzidja s 14 stolpi. Na ravnini proti Vipavi je cesar Teodozij leta 394 premagal Evgenija. Po izročilu je bitko odločila burja. Iz Športnega parka Pale se odpravite na 3.100 m dolgo krožno naravoslovno učno pot ob Hublju. Na njej je 24 postaj o geologiji, rastlinah in živalih doline. Po približno 20 minutah vzpona dosežete izvir na nadmorski višini 249 m. Voda prihaja na dan iz stene na robu Trnovske planote. Po močnem deževju bruha iz več razpok in v slapovih pada proti mostu 40 m niže. V bližini so obnovljene ostaline nekdanje železarne. Od izvira vodi strma pot do Otliškega okna, 12 m visoke in 7 m široke naravne odprtine s pogledom na dolino. Za lažji izlet začnite na Otlici na planoti. Do okna je od tam pol ure lahke hoje, le nekaj minut naprej pa stoji še kamniti polž, umetnina v obliki spirale.
Kraji na poti: Kastra, Izvir Hublja, Otliško okno, Otlica.
Vključuje: Poti in obzidje so prosto dostopni. Voden ogled Kastre se plača posebej.
Nasvet: Izvir je najbolj vodnat po več deževnih dneh, v suši je vode malo. Ob močni burji se izogibajte robu planote. Čez Otlico vodi tudi Pot po Robu, ki povezuje Col in Predmejo.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do novembra; največ vode iz izvira priteče po daljšem dežju, ki je pogostejši jeseni.