Kranj in Škofja Loka

Gorenjska · Slovenija

Kranj in Škofja Loka

V Škofji Loki se odpravite po sledeh freisinških škofov, v Kranju pa od Prešernove hiše do kanjona Kokre. Srednjeveški mesti loči le dobrih deset kilometrov.

Alpska Slovenija

Na fotografiji: Gardens and buildings of Kranj’s historic center

Illustrative images. The pictures in this guide are illustrations based on the real place, not photographs, and may differ from it.

Na voljo v trgovini Google Play Pošljite svoje fotografije

Spoznajte kraj

Pokrajina, ki jo doživite
v svojem ritmu.

Kranj in Škofjo Loko na Gorenjskem loči približno 12 km. Obe mesti imata strnjeno srednjeveško jedro. Iz Ljubljane se lahko v obe odpravite na enodnevni izlet, čez konec tedna pa vam ostane čas tudi za bližnje doline.

Leta 973 je cesar Oton II. loško ozemlje podelil freisinškim škofom, ki so mestu in okoliškim dolinam vladali približno osem stoletij. Nanje spominja tudi ime Škofja Loka. Staro mesto je v 14. stoletju dobilo obzidje, po potresu leta 1511 pa so ga obnovili. Med hišami s poslikanimi pročelji se sprehodite čez oba trga in do kamnitega Kapucinskega mostu čez Selško Soro. Nad mestom stoji Loški grad z muzejem. Po loških ulicah občasno zaživi Škofjeloški pasijon, napisan v začetku 18. stoletja. Leta 2016 je bil kot prva slovenska enota vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Stari del Kranja, četrtega največjega slovenskega mesta, stoji na pomolu nad sotočjem Kokre in Save. Tik pod hišami je Kokra v konglomerat vrezala kanjon. Med drugo svetovno vojno so pod mestom izkopali rove za zaklonišče pred letalskimi napadi. V središču lahko obiščete hišo, kjer je zadnja leta živel France Prešeren, in se sprehodite do njegovega groba. Posebno živahno je 8. februarja, ko mesto obeležuje obletnico pesnikove smrti.

V obeh mestih ustavljajo vlaki na progi Ljubljana–Jesenice. Z avtom se lahko zapeljete še do cerkve v Crngrobu in v vasi po okoliških dolinah.

This destination brings together 2 cities: Škofja Loka, Kranj.

Delite: WhatsApp
Delite svoja popotniška doživetja s fotografijami Pošljite fotografije vsakega kraja, ki ste ga obiskali. Največje število fotografij na kraj: 5.

Ena destinacija, več poti

Mesta na tej poti

Začnite v enem mestu ali v načrt poti vključite več mest.

Kranj in Škofja Loka – lega
Škofja LokaKranj

Meje: Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), Register prostorskih enot, 28/02/2024, licença CC BY 4.0. Priredba: Cidade Turismo.

Kako do tja:Kranj in Škofja Loka

✈ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (LJU), kraj: Brnik· 20 km do cilja (Škofja Loka)

Iz Ljubljane se peljite z vlakom proti Jesenicam. V Kranju je postaja blizu starega mesta, v Škofji Loki pa na Trati, približno 3 km od starega jedra. Če pridete z avtom, mimo Kranja vodi avtocesta A2.

Predlagana točka prihoda:Škofja Loka

Doživite kraj

Kaj početi – Kranj in Škofja Loka

Prešernova hiša
Kranj · Gorenjska · Muzej

Prešernova hiša

V hiši, kjer je France Prešeren preživel zadnja leta in leta 1849 umrl, si lahko ogledate pesnikova izvirna dela, stare knjižne izdaje in pohištvo. Njegov grob je v bližnjem Prešernovem gaju.

Loški grad
Škofja Loka · Gorenjska · Muzej

Loški grad

Na gradu nad starim mestom, prvič omenjenem leta 1215, domuje Loški muzej. Zbirke predstavljajo zgodovino, arheologijo, etnologijo, umetnost in naravo obeh dolin, posebna razstava pa Škofjeloški pasijon.

Cerkev sv. Kancijana in tovarišev
Kranj · Gorenjska · Cerkev

Cerkev sv. Kancijana in tovarišev

Največja kranjska cerkev je gotska stavba iz 14. stoletja. Po predhodnem dogovoru se lahko povzpnete na zvonik z razglediščem 40 m nad mestom.

Kapucinski most
Škofja Loka · Gorenjska · Most

Kapucinski most

Kamniti ločni most čez Selško Soro so zgradili sredi 14. stoletja. Na njem stoji kip sv. Janeza Nepomuka. Most velja za najstarejši ohranjeni most pri nas in je eden od simbolov Škofje Loke.

Kranj in Škofja Loka – prikaži dodatne kraje (4)
Mestni trg
Škofja Loka · Gorenjska · Trg

Mestni trg

Na Mestnem trgu, ki mu Ločani pravijo Plac, stojijo hiše s poslikanimi pročelji, med njimi Homanova hiša in stari rotovž. Od tod se sprehodite še na Spodnji trg in do cerkve sv. Jakoba.

Rovi pod starim Kranjem
Kranj · Gorenjska · Zgodovinska znamenitost

Rovi pod starim Kranjem

Pod starim Kranjem je približno 1.300 m rovov, ki so jih med drugo svetovno vojno izkopali v konglomerat kot zaklonišče. Odprte dele si lahko ogledate z vodnikom ali samostojno.

Kanjon Kokre
Kranj · Gorenjska · Narava

Kanjon Kokre

Tik pod hišami starega Kranja je Kokra v konglomerat vrezala globok kanjon. Približno 2 km dolga krožna pot se spusti do reke in vodi pod mestnim pomolom.

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu
Škofja Loka · Gorenjska · Cerkev

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Na zunanji steni srednjeveške cerkve v Crngrobu, 4 km od Škofje Loke, si pod lopo lahko ogledate fresko Svete Nedelje, naslikano okoli leta 1460.

Kaj izbrati pred odhodom

Izleti – Kranj in Škofja Loka

Izhodišče, trajanje, potek, vključene storitve in okvirna cena vsakega izleta.

Peš po starem Kranju od Glavnega trga do razgledišča na Pungertu

Odhod: Turističnoinformacijski center v Kranjski hiši na Glavnem trgu Peš po starem mestnem jedru 2 do 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko

Stari Kranj stoji na 30 m visokem konglomeratnem pomolu med Savo in Kokro in je zavarovan kot kulturni spomenik. Območje je poseljeno že približno šest tisoč let. Ime mesta povezujejo s keltskimi Karni, po Kranju pa je dobila ime tudi dežela Kranjska. Kranjske meščane listine omenjajo leta 1221, Kranj kot mesto pa leta 1256. Srednjeveški zasnovi lahko sledite po osrednji mestni ulici, ki povezuje Maistrov, Glavni in Trubarjev trg. Na Glavnem trgu si oglejte Mestno hišo, Pavšlarjevo hišo z Galerijo Prešernovih nagrajencev in gotsko cerkev sv. Kancijana. Na vrhu Vodopivčeve ulice je Jože Plečnik zasnoval mestni vhod s stopniščem, arkadami in vodnjakom, kjer iz bronastega petelina teče voda v kamnite sklede. Njegovi so tudi arkade in svetilke na pročelju Prešernovega gledališča. Od osmih stolpov mestnega obzidja stojijo še trije. Na koncu pomola, na Pungertu, poiščite edini v celoti ohranjeni srednjeveški obrambni stolp in gotsko cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka iz 15. stoletja. Na mestu stolpa, ki se je zrušil v kanjon, je danes nad skalo razgledna ploščad s pogledom na sotočje.

Kraji na poti: Cerkev sv. Kancijana in tovarišev, Prešernova hiša, Kanjon Kokre.

Vključuje: Sprehod je brezplačen; za muzeje, zvonike in vodene oglede veljajo ločene vstopnine.

Nasvet: V turističnoinformacijskem centru na Glavnem trgu se lahko najpozneje dan prej prijavite na klasičen vodeni ogled ob določenih dnevih. Tam dobite tudi predloge za samostojen sprehod.

Najboljši čas za obisk: Vse leto. Osmega februarja obiščite Prešernov smenj; konec julija Kranfest; decembra si oglejte praznično osvetlitev s pesnikovimi verzi.

Rovi pod starim Kranjem in center SOS Proteus

Odhod: Turističnoinformacijski center v Kranjski hiši na Glavnem trgu Vodeni ogled rovov peš Približno 1 uro Dopoldne ali popoldne Lahko

Pod starim Kranjem je 1.300 m rovov, ki so jih med drugo svetovno vojno izkopali za zaklonišče pred letalskimi napadi. V odsekih brez betonske obloge lahko v stenah razločite prodnike, ki so jih nekoč nanesle reke in jih danes veže konglomerat. Z leti so rovi dobili poteze naravne jame. Opazite lahko prave kapnike, med živalmi pa v njih živijo jamske kobilice in pajki, občasno tudi netopirji. Razstave pripovedujejo o kranjskem podzemlju in graditeljih rovov Josipu Slavcu in Josipu Dedku. Ogledate si lahko minerale in fosile ter stopite v poustvarjeno zaklonišče s simulacijo letalskega napada. V enem od rovov deluje center SOS Proteus. Raziskovalci Jamskega laboratorija Tular ob akvarijih predstavijo življenje človeške ribice in pojasnijo, zakaj je zanjo pomembna čista podzemna voda. Pod Glavnim trgom se skriva še 30 m dolg nekdanji požarni vodni zbiralnik. Poleg vodenega ogleda lahko izberete tudi samostojen obisk ali digitalno doživetje.

Kraji na poti: Rovi pod starim Kranjem.

Vključuje: Vodeni in samostojni ogled ter vstop v center SOS Proteus se plačajo posebej; prihodek centra namenjajo raziskovanju in varstvu človeške ribice.

Nasvet: Redni vodeni ogledi potekajo ob določenih dnevih v tednu. V turističnoinformacijskem centru se prijavite najpozneje dan prej. Pod zemljo je vse leto hladno in vlažno, zato vzemite toplo oblačilo. Pred obiskom preverite tudi program prireditev, ob katerih redni ogledi odpadejo.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; posebej primerno za deževne ali vroče dni.

Po krožni poti skozi kanjon Kokre pod starim Kranjem

Odhod: Staro mestno jedro Kranja Sprehod po krožni poti ob reki Približno 1 uro Dopoldne ali popoldne lahka, s spustom in vzponom po stopnicah

Tik pod hišami starega Kranja je Kokra v konglomerat vrezala 30 m globok kanjon. V Kranju ga predstavljajo kot drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi. Krožna pot vas z mestnih ulic v nekaj korakih pripelje do vode. Sledi reki v obe smeri in se nato povzpne nazaj v mesto. Ob njej se izmenjujejo prodišča, travnik, obrežni gozd, skalni bloki in stene konglomerata, kjer živijo številne rastlinske in živalske vrste. Pot vodi mimo visokodebelnega sadovnjaka s starimi sortami jablan, hrušk in sliv. Na desnem bregu, na kraju V Pečeh, so v 18. stoletju v skalo vsekali mlin in kovačnico. Leta 1915 ju je porušil podor, nekaj ostankov pa lahko še razločite. Kokra je na območju Kranja poganjala tri mline in žage, leta 1900 pa so ob njej odprli javno kopališče. Zgodaj spomladi ob poti zadiši po čemažu. Na kateri od klopi lahko posedite in prisluhnete pticam.

Kraji na poti: Kanjon Kokre.

Vključuje: Samostojen sprehod je brezplačen; za približno enourni vodeni ogled plačate posebej.

Nasvet: Poleti je v kanjonu občutno hladneje kot na mestnih ulicah. Obujte zaprte čevlje, saj so po dežju stopnice in skale spolzke. Vodeni ogledi potekajo ob določenih dnevih, nanje se prijavite v turističnoinformacijskem centru.

Najboljši čas za obisk: Od marca do oktobra. Marca na predvečer gregorjevega po Kokri zaplujejo gregorčki s svečkami.

Zvonik in kostnica pri cerkvi sv. Kancijana

Odhod: Glavni trg v Kranju Ogled peš z vzponom po stopnicah od pol ure do ene ure Dopoldne ali popoldne zmerno zahtevna, 163 stopnic

Cerkev sv. Kancijana, zgrajena na začetku 15. stoletja, zaznamuje veduto Kranja. Sodi med najpomembnejše spomenike gotske arhitekture pri nas in je bila zgled pri gradnji cerkva v Radovljici, Škofji Loki, Kamniku in Šentrupertu. Na tem mestu je cerkev stala že v 6. stoletju, zato Kranj sodi med najstarejša verska središča na Slovenskem. Na razgledišče v zvoniku vodi 163 stopnic. Z vrha lahko razločite vse tri alpske verige s Triglavom, Stolom in Grintovcem ter pod seboj mesto med rekama. Deset bronastih zvončkov se večkrat na dan oglasi z napevi. Ob cerkvi se spustite še v kostnico. Pod zemljo so ohranjeni temelji poznoantične krstilnice, ostanki kapele s kostnico iz 13. stoletja in pokopališke kapele s kripto iz 15. stoletja. Ob cerkvi so pokopavali več kot tisoč let. Tu je bilo največje staroslovansko grobišče na Slovenskem.

Kraji na poti: Cerkev sv. Kancijana in tovarišev.

Vključuje: Vstopnico za zvonik kupite v turističnoinformacijskem centru na Glavnem trgu; v cerkev lahko vstopite brezplačno.

Nasvet: Zvonik je odprt vsak dan, poleti dlje. Kostnico lahko obiščete po dogovoru ali po ogledu Mestne hiše, kjer so ključi in vodniki Gorenjskega muzeja.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; za razgled izberite jasen dan.

Po Prešernovem Kranju od pesnikove hiše do gaja in gledališča

Odhod: Prešernova hiša na Prešernovi ulici Sprehod po mestu z obiskom muzeja Približno 2 uri Dopoldne ali popoldne Lahko

France Prešeren je v Kranju živel od leta 1846 do smrti leta 1849. Njegova Zdravljica slavi prijateljstvo med narodi, njena sedma kitica pa je besedilo slovenske himne. Hiša, v kateri je stanoval, je bila takrat last trgovca in pivovarja Franca Mayrja. Danes si v njej lahko ogledate izvirne rokopise, dragocene knjižne izdaje in sobo s pohištvom iz pesnikovega časa. V pritličju je razstavna galerija. Prešernov grob boste našli v Prešernovem gaju. V današnjem spominskem parku je bilo od leta 1798 do časa tik pred drugo svetovno vojno mestno pokopališče. Tu je pokopan tudi Simon Jenko, v gaju pa uspeva vrtnica Prešeren, prva slovenska vrtnica z registriranim imenom. Pred Prešernovim gledališčem stoji pet metrov visok pesnikov kip. V Pavšlarjevi hiši si oglejte dela dobitnikov naših najvišjih nagrad za umetnost v Galeriji Prešernovih nagrajencev. Prešernove verze lahko preberete tudi na steklenem pročelju mestne knjižnice v Ravnikarjevem Globusu.

Kraji na poti: Prešernova hiša.

Vključuje: Za Prešernovo hišo in galerijo plačate ločeni vstopnini; vstop v Prešernov gaj in mestno knjižnico je prost.

Nasvet: Prešernova hiša je praviloma odprta od torka do nedelje, zaprta pa ob ponedeljkih in nekaterih praznikih. Gorenjski muzej za svoje enote ponuja tudi skupno vstopnico za muzejsko pot.

Najboljši čas za obisk: Vse leto. Od 3. decembra, obletnice pesnikovega rojstva, do kulturnega praznika 8. februarja ulice osvetljujejo Prešernovi verzi.

Grad Khislstein in Gorenjski muzej

Odhod: Grad Khislstein na Tomšičevi ulici v Kranju Sprehod po muzeju in grajskem vrtu od ene do dveh ur Dopoldne ali popoldne Lahko

Grad Khislstein je del nekdanjega kranjskega obzidja. Preden ga je v drugi polovici 16. stoletja kupila rodbina Khisl, po kateri danes nosi ime, je bil v rokah Ortenburžanov, Celjskih grofov in Habsburžanov. Danes je v njem sedež Gorenjskega muzeja. Na stalnih razstavah Prelepa Gorenjska in V blesku kovinske oprave si lahko med drugim ogledate dve lamelni oklepni srajci in angon, posebno metalno kopje, kakršnih je na svetu ohranjenih le sedem. Ob obzidju sta grajski vrt in letno gledališče, kjer so v toplejših mesecih koncerti, predstave in kino na prostem. Le nekaj korakov je do Layerjeve hiše. V njej je živel Leopold Layer, ki je naslikal brezjansko Marijo Pomagaj. Danes je hiša namenjena umetnikom, na dvorišču pa stoji stolp Škrlovec. V starem jedru lahko obiščete še druge enote Gorenjskega muzeja, med njimi Mestno hišo, Prešernovo hišo in kostnico.

Kraji na poti: Prešernova hiša, Kanjon Kokre.

Vključuje: Za muzej potrebujete vstopnico; na voljo je tudi skupna vstopnica za več muzejskih enot. Vstop na grajski vrt je prost.

Nasvet: Grad je običajno odprt od torka do nedelje, ob ponedeljkih in nekaterih praznikih pa zaprt. Pred obiskom preverite urnik. Septembra na vrtu pogrnejo Kranjsko dolgo mizo, kjer domači kuharji pripravijo večerjo za približno sto gostov.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; od junija do avgusta tudi ob prireditvah v letnem gledališču.

Prikaži dodatne izlete (11)

Park Brdo, grajska jezera in lipicanci

Odhod: Vhod v park Brdo v Predosljah pri Kranju Do vhoda z avtom ali s kolesom, nato peš po parku 2 do 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko

Posestvo Brdo v Predosljah je od Kranja oddaljeno približno deset minut vožnje. Okrog renesančnega gradu z začetka 16. stoletja se na 478 hektarjih raztezajo gozdovi, drevoredi, travniki in jezera. S posestvom so povezani rodbina Zois, jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević in Josip Broz Tito. Danes grad uporabljajo za protokolarna srečanja državnikov. V njem hranijo kipe in slike slovenskih umetnikov, pohištvo iz različnih obdobij, kristalne lestence in obsežno knjižnico. V parku lahko na enem sprehodu vidite bele lipicance na pašnikih, čebelnjake s poslikanimi panjskimi končnicami in s slamo krite toplarje. Po drevoredih se sprehodite mimo stare graščine in oranžerije. Ob robu posestva vodi tekaška pot. Če pridete iz Kranja s kolesom po učni poti ob Kokri, lahko z Brda nadaljujete do Preddvora in jezera Črnava.

Kraji na poti: Kanjon Kokre.

Vključuje: Vstopnico za park kupite pri vhodu; na voljo je tudi družinska vstopnica. Pred obiskom preverite aktualni cenik.

Nasvet: Park je praviloma odprt vsak dan od sončnega vzhoda do mraka. Ob državnih protokolarnih dogodkih ga za obiskovalce zaprejo, zato pred odhodom pokličite recepcijo.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra.

Na Šmarjetno goro in Jošt po razgled nad Kranjem

Odhod: Stražišče pri Kranju, pri dvorcu Šrotenturn Vzpon peš po gozdni poti 30 do 40 minut vzpona na Šmarjetno goro; 45 do 60 minut na Jošta Dopoldne ali popoldne Lahka do srednje zahtevna pot

Šmarjetna gora se dviga 646 m nad morjem tik nad Kranjem. Po navedbah kranjske turistične organizacije lahko v jasnem vremenu z nje vidite kar petino Slovenije. Od dvorca Šrotenturn v Stražišču vas gozdna pot mimo kapelice sv. Petra v 30 do 40 minutah pripelje 249 m više. Na vrh se lahko po asfaltirani cesti pripeljete tudi s kolesom ali avtom. Pri cerkvi sv. Marjete je hotel z restavracijo in teraso. Nekoliko dlje se dviga približno 845 m visok Sveti Jošt nad Kranjem. Njegova dvostolpna baročna romarska cerkev je v virih omenjena leta 1600. V 18. stoletju je dobila svete stopnice, ki vodijo do kapele Matere Božje. Največ romarjev je prihajalo med letoma 1730 in 1770. V zvoniku visi zvon s Prešernovimi verzi, ulit leta 1834 iz brona topov, ki so jih po bitki pri Navarinu dvignili z morskega dna. S parkirišča ob vznožju na vrh vodijo označene poti. Zgoraj sta dom z domačo kuhinjo in otroško igrišče. V razgledu prepoznate tudi Storžič, 2.132 m visoko piramido s kranjskih razglednic.

Kraji na poti: Cerkev sv. Kancijana in tovarišev.

Vključuje: Uporaba poti je brezplačna; hrano in pijačo plačate posebej.

Nasvet: V dežju se raje držite asfaltirane ceste. Za vzpon na Storžič potrebujete gorske izkušnje in ves dan. Na poti so tudi odseki, zavarovani z jeklenico.

Najboljši čas za obisk: Vse leto ob jasnem vremenu; jeseni je razgled pogosto najostrejši.

S kolesom iz Kranja čez Sorško polje v Škofjo Loko

Odhod: Delavski most čez Savo v Kranju Kolesarjenje po manj prometnih cestah in kolesarski stezi približno dve uri kolesarjenja v obe smeri Dopoldne ali popoldne Lahko

Kranj in Škofjo Loko loči približno 12 km. Med mestoma se razteza Sorško polje, po katerem vodi ravna kolesarska pot. V Kranju prečkajte Savo čez Delavski most in nadaljujte skozi Orehek. Regionalno cesto proti Ljubljani prečkajte na označenem prehodu za kolesarje. Odtlej večinoma sledite za promet zaprti asfaltirani cesti med pašniki ob železniški progi. Na Trati pri škofjeloški železniški postaji prečkajte progo in se po kolesarski stezi ob Kidričevi cesti zapeljite do starega mesta. Poleti lahko izlet podaljšate do Puštala na drugem bregu Poljanske Sore, kjer sta ob kopališču tudi lokal in prostor za oddih. Kranjska turistična organizacija uvršča pot med najlažje in jo priporoča družinam. Vrnite se lahko po isti poti.

Kraji na poti: Mestni trg, Kapucinski most.

Vključuje: Pot je brezplačna; morebitno izposojo kolesa plačate posebej.

Nasvet: Na poti previdno prečkajte dva železniška prehoda. Pri škofjeloški železniški postaji si lahko izposodite mestno kolo. V sistem se prijavite v aplikaciji ali v turističnoinformacijskem centru.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra, v suhem vremenu.

Peš po srednjeveški Loki med Mestnim trgom, Lontrgom in Kapucinskim mostom

Odhod: Kapucinski most pri avtobusni postaji Škofja Loka Sprehod po srednjeveškem jedru 2 do 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko

Stara Škofja Loka ob sotočju Selške in Poljanske Sore nosi pečat freisinških škofov in obnove po velikem potresu leta 1511. V mesto vstopite čez Kapucinski most, kamniti ločni most čez Selško Soro iz 14. stoletja. Železno ograjo je dobil ob prenovi leta 1888. Na podstavku kipa sv. Janeza Nepomuka sredi mostu poiščite mestni grb. Bližnji kapucinski samostan hrani eno najdragocenejših knjižnic pri nas, z inkunabulami in izvodom Dalmatinove Biblije. Na Mestnem trgu oziroma Placu se ustavite pred gotsko Homanovo hišo z renesančnimi prvinami. Ob obnovi so na pročelju odkrili freske s sv. Krištofom in srednjeveškimi vojaki. Stari rotovž iz 16. stoletja krasijo baročne freske. Martinova hiša, zadnja ohranjena svoje vrste, se naslanja na obzidje, ki ga je v 14. stoletju dal postaviti škof Konrad III. V cerkvi sv. Jakoba iz leta 1471 si oglejte obok, ki ga je v 16. stoletju poslikal Jernej iz Loke, črni marmorni oltar iz leta 1694 in Plečnikove lestence. Sprehod sklenite niže na Spodnjem trgu, ki mu domačini pravijo Lontrg.

Kraji na poti: Kapucinski most, Mestni trg, Loški grad.

Vključuje: Samostojen sprehod je brezplačen; vodeni ogledi in približno štiriurni kulinarični sprehod po središču so plačljivi, zanje se prijavite vnaprej.

Nasvet: V turističnoinformacijskem centru se lahko dogovorite za vodeni ogled in za obisk kapucinske knjižnice. V Homanovi hiši je kavarna s slaščičarno. Za spomin na Loko lahko odnesete domov loški kruhek.

Najboljši čas za obisk: Vse leto. Junija na Mestnem trgu običajno poteka zgodovinski festival Historial.

Loški grad in Loški muzej

Odhod: Mestni trg v Škofji Loki, začetek vzpona pri Homanovi hiši Kratek vzpon peš in ogled muzeja od ure in pol do dveh ur in pol Dopoldne ali popoldne Lahko

Na Loškem gradu nad starim mestom je bil sedež freisinške gospoščine. Potres leta 1511 je grad skoraj v celoti porušil, obnovo pa je vodil škof Filip. Na dvorišču lahko v tlaku razberete tloris nekdanjega kvadratnega stolpa. V gradu domuje Loški muzej, eden najbolj obiskanih pri nas. V zbirkah spoznate arheologijo, zgodovino, kulturno zgodovino, umetnost, etnologijo in naravo Selške in Poljanske doline. Posebni razstavi sta posvečeni športu in Škofjeloškemu pasijonu. Na grajskem vrtu stoji Škoparjeva hiša iz 16. stoletja s črno kuhinjo in odprtim ognjiščem. V njej lahko spoznate življenje malih kmetov na Loškem od 16. do konca 19. stoletja. Sodi med najzgodnejše muzeje na prostem pri nas. Pod okrilje muzeja spadata še Galerija Ivana Groharja in zbirka na Visokem v Poljanski dolini. Ob izbranih večerih se lahko udeležite gledališkega ogleda gradu. Začne se ob sončnem zahodu, ko vas oskrbnik v črnem plašču popelje skozi zatemnjene sobane.

Kraji na poti: Loški grad, Mestni trg.

Vključuje: Vstopnino za muzej plačate posebej; Škoparjevo hišo si lahko po predhodnem dogovoru ogledate v odpiralnem času muzeja.

Nasvet: Ob ponedeljkih je muzej praviloma zaprt, razen od junija do septembra. Od novembra do aprila je odpiralni čas krajši. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem, zato urnik preverite že pred vzponom.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; od maja do oktobra je muzej odprt dlje, na grajskem vrtu pa lahko ujamete čas cvetenja.

Romualdova pot po prizoriščih Škofjeloškega pasijona

Odhod: Pasijonska soba, Mestni trg 42 Krožni sprehod z vodenjem po mobilni aplikaciji Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne ali popoldne Lahko

Kapucin pater Romuald Marušič je leta 1721 napisal Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Rokopis z odrskimi napotki še danes hranijo v loškem kapucinskem samostanu. Velja za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Baročna procesija v 13 prizorih ponese zgodbo o Kristusovem trpljenju na ulice srednjeveškega mesta. Sodeluje do tisoč nastopajočih in prostovoljcev iz Loke in okolice, zbere pa se več kot 20.000 gledalcev. Pasijon praviloma uprizarjajo vsakih šest let v postnem in velikonočnem času. Od leta 2016 je vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. V vmesnih letih lahko prizorišča obiščete na Romualdovi poti. Po telefonu vas patrov glas vodi med 13 postajami, označenimi s pasijonskim simbolom v tlaku. Nekatere so tudi postaje procesije, ob poti pa spoznate še loške legende. Krog začnete in sklenete v Pasijonski sobi, kjer lahko po opravljenih trinajstih izzivih skujete zlatnik. Stalno razstavo o pasijonu si oglejte v Loškem muzeju na gradu.

Kraji na poti: Mestni trg, Kapucinski most, Loški grad.

Vključuje: Sprehod po mestnih ulicah je brezplačen; namestite si aplikacijo, ki jo priporoča turističnoinformacijski center. Za muzej potrebujete posebno vstopnico.

Nasvet: Aplikacijo in vsebino za sprehod si prenesite, dokler imate dobro internetno povezavo. V letu uprizoritve pasijona dovolj zgodaj preverite datume predstav in razpoložljivost vstopnic.

Najboljši čas za obisk: Sprehod vse leto; uprizoritev pasijona praviloma vsakih šest let v postnem in velikonočnem času.

Pot treh gradov in vzpon na Lubnik

Odhod: Vhod v Loški grad Krožni pohod po označeni gozdni poti pol dneva z vzponom na Lubnik Dopoldne lahka na krožni poti; zmerno zahtevna do Lubnika

Pot treh gradov spominja na leto 1511, ko je najmočnejši potres v zgodovini Škofje Loke porušil loške utrdbe. Od treh gradov ob poti so obnovili le Loški grad. Pri tabli ob njegovem vhodu poiščite znak s srednjeveškim pažem, ki vas bo spremljal na poti. Kmalu pridete do razvalin nekdanjega obrambnega stolpa na Kranclju. Na Štajngrofu vam razgledna plošča pomaga prepoznati okoliške vrhove. Pot se spusti mimo kmetije Pri Grebenarju in dveh naravnih brezen do spomenika Slavku Flisu, ki je leta 1895 začel urejati tukajšnje sprehajalne poti. Skozi gozd nadaljujte do prevala Kobila, od tam pa je še kakih 15 minut do razvalin Starega gradu oziroma Divje Loke na strmem pobočju Lubnika. Vrnite se skozi Vincarško grapo do Vincarij, od koder je do izhodišča deset minut hoje. Če želite še na Lubnik, se s Kobile odpravite po poti čez Lužo. V približno eni uri dosežete vrh na višini 1.025 m, od koder se vidijo Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Sorško polje vse do Ljubljane. Na vrhu se lahko okrepčate.

Kraji na poti: Loški grad.

Vključuje: Uporaba poti je brezplačna; hrano in pijačo plačate posebej.

Nasvet: Vzemite vodo in pohodno obutev. Po dežju je v grapi spolzko. V jami pod gradom živi velika kolonija netopirjev. Jama je zaprta za javnost, ogled je mogoč le po predhodnem dogovoru z jamarji.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; pozimi bodite na senčnih odsekih pozorni na poledico.

Skozi Puštal do Hudičeve brvi, Nacetove hiše in kopališča ob Sori

Odhod: Mestni trg v Škofji Loki, pred Martinovo hišo Krožni sprehod po tematski poti Uro in pol do dve uri Dopoldne ali popoldne Lahko

Puštal leži na desnem bregu Poljanske Sore, le nekaj korakov od stare Loke. Soseda sta si bila tekmeca že v srednjem veku, saj je Puštal v 13. stoletju iz rok freisinških škofov prešel pod drugo gospostvo. Prebivalci so stanovali v skromnih hišah in gospodarskih poslopjih. Poleg izdelovanja glavnikov so se preživljali tudi z lovom in prodajo žab, zaradi česar so jih Ločani radi zbadali. Na Poti v Puštal lahko spoznate njihove zgodbe. Z Mestnega trga pojdite skozi Karlovec mimo Firbarjeve hiše. Na njej je še ohranjena naprava za sušenje pobarvanega blaga. Pot vas vodi mimo rojstne hiše botanika Frana Jesenka, enega od pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka, in znamenja iz leta 1826. Na leseni Hudičevi brvi se ob znamenju nad reko ozrite proti cerkvi sv. Križa iz 18. stoletja na Hribcu. Do nje se lahko povzpnete mimo postaj križevega pota. Na robu Puštala stoji Nacetova hiša. Od temeljite prenove leta 1755 se tako zunaj kot znotraj skoraj ni spremenila in velja za najbolje ohranjeno kmečko hišo na Loškem. Poleti se lahko z domačini ohladite ob lesenem pomolu na puštalskem kopališču.

Kraji na poti: Mestni trg.

Vključuje: Sprehod in kopanje v reki sta brezplačna; za obisk Nacetove hiše se dogovorite vnaprej.

Nasvet: Za obisk Nacetove hiše se nekaj dni vnaprej dogovorite v turističnoinformacijskem centru. Pri kopališču se lahko ustavite v gostilni.

Najboljši čas za obisk: Od maja do septembra; za kopanje v reki julija in avgusta.

Peš v Crngrob do romarske cerkve

Odhod: Informativna tabla nasproti avtobusne postaje Škofja Loka Tematski sprehod po podeželski cesti in skozi gozd pol dneva s povratkom Dopoldne Lahko

Cerkev Marijinega oznanjenja stoji ob robu gozda v Crngrobu, približno 4 km od Škofje Loke. Njena velikost izda, da je bila že od začetka namenjena romarjem. Od konca 13. do sredine 19. stoletja so jo večkrat povečali. Tematska pot se začne pri tabli nasproti avtobusne postaje. Mimo znamenja s Pietà, ki jo je leta 1896 naslikal Ivan Grohar, pridete v gozd. Na razpotju gozdnih cest stoji Rdeče znamenje, eno najstarejših pri nas. Postavili so ga na začetku 16. stoletja v spomin na kugo. Podobe svetnikov na njem so že močno obledele. Ob poti bodite pozorni še na kamna, kjer naj bi po izročilu počivala Marija na poti v svoje svetišče. Ko stopite iz gozda, zagledate zvonik. Na pročelju cerkve vas pričaka sv. Krištof z Jezusom na rami, pod neogotsko lopo pa Sveta Nedelja iz sredine 15. stoletja. V prizorih del, ki so bila ob nedeljah prepovedana, lahko razberete podrobnosti srednjeveških obrti, oblačil in navad. Na stenah poiščite tudi podpise romarjev iz preteklih stoletij.

Kraji na poti: Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu, Kapucinski most.

Vključuje: Pot je brezplačna.

Nasvet: Fresko Svete Nedelje na zunanjščini si lahko ogledate kadarkoli. Za ogled notranjosti se prej pozanimajte v turističnoinformacijskem centru. Če se odločite za avto, ste iz mesta v vasi v nekaj minutah.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra, ko je pot suha.

Po Poljanski dolini do dvorca Visoko in utrdbe Rupnikove linije

Odhod: Škofja Loka, po cesti v Poljansko dolino Z avtom ali medkrajevnim avtobusom; ogledi peš Od pol dneva do celega dne Dopoldne ali ves dan Lahko

Poljanska dolina se razteza od Škofje Loke do Žirov pod Blegošem. Približno 12 km iz Loke stoji ob reki med gozdnatimi hribi dvorec Visoko iz 17. stoletja. Posestvo je pripadalo Kalanovim, v začetku 20. stoletja pa pisatelju in politiku Ivanu Tavčarju. V zgodovini domačije in njenih lastnikov je našel snov za Visoško kroniko. V glavni stavbi sta stalna razstava in kavarna, zraven je veliko gospodarsko poslopje s toplarji. Na robu gozda lahko obiščete kapelo s Tavčarjevim grobom, pisateljev bronasti kip pa gleda proti njegovim rojstnim Poljanam. V Poljanah zavijte v Šubičevo hišo slikarske in rezbarske družine, kjer so danes zbirka in umetniške delavnice. Po hribih nad dolino poteka Rupnikova linija. Kraljevina Jugoslavija jo je začela graditi leta 1938 ob meji z Italijo, določeni z rapalsko pogodbo leta 1920. Postavili so več sto bunkerjev in tri podzemne utrdbe, ki jih v boju niso uporabili. Najbolje je ohranjena utrdba na Golem vrhu z razstavo o času gradnje. Poleti poiščite kopališča ob reki, denimo na Visokem, in pokrite lesene mostove. Pozimi je na Starem vrhu 12 km smučarskih prog med 580 in 1.217 m nadmorske višine.

Kraji na poti: Loški grad.

Vključuje: Vstopnino za razstavo na Visokem in vodeni ogled utrdbe plačate posebej.

Nasvet: V utrdbo na Golem vrhu lahko vstopite le z vodnikom. Termin si rezervirajte pri turistični organizaciji Poljanske doline. Razstava na Visokem je odprta v času obratovanja grajske kavarne.

Najboljši čas za obisk: Za izlete od maja do oktobra; za smučanje na Starem vrhu od decembra do marca, kadar je dovolj snega.

V Selško dolino med žebljarje in klekljarice Železnikov

Odhod: Škofja Loka, po cesti v Selško dolino Z avtom ali medkrajevnim avtobusom; nato peš skozi kraj Pol dneva Dopoldne ali popoldne Lahko

V Selški dolini je življenje stoletja krojilo železarstvo. V Železnikih, približno 15 km od Škofje Loke, se je začelo razvijati okoli leta 1340. Rudo so dobili v okoliških hribih, les v gozdovih, vodno moč pa je dajala Selška Sora. Leta 1902 je zaradi konkurence proizvodnja ugasnila. Na čase, ko so žebljarji skovali tudi po tisoč žebljev na dan, spominjajo velike eno- in dvonadstropne hiše z okenskimi mrežami, kovanimi polkni in skrilastimi strehami. Skozi Racovnik, Trnje in Na Plavžu se sprehodite mimo Plnade, najstarejše hiše iz 13. stoletja, do plavža. Peč za taljenje rude je bila prvi zavarovani tehniški spomenik pri nas. V sosednji Plavčevi hiši iz prve polovice 17. stoletja domuje Muzej Železniki z zbirkami o železarstvu, lesarstvu in klekljanju. Tudi domače klekljarice ohranjajo veščino, vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Izlet lahko podaljšate v Dražgoše, znane po dražgoških kruhkih, ali še višje do Sorice, Groharjeve rojstne vasi pod Soriško planino in Ratitovcem.

Kraji na poti: Kapucinski most.

Vključuje: Sprehod po kraju je brezplačen; za muzej potrebujete vstopnico.

Nasvet: Turističnoinformacijska točka deluje v Muzeju Železniki. Tam lahko kupite klekljane čipke iz Železnikov in Dražgoš. Julija navadno potekajo Čipkarski dnevi.

Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra.

Po dnevih

Kranj in Škofja Loka – načrt poti. Število dni: 2, 3in5

Predlogi za načrtovanje poti. Vrstni red dni prilagodite vremenu in razpoložljivosti izletov.

2 dni · Dva dni v Kranju in Škofji Loki, za vsako mesto en dan

ZaZa prvi obisk z vlakom ali avtom, če vas zanimajo stara mestna jedra in muzeji. · Izhodišče:Kranj ali Škofja Loka (1 noč)
  1. Dan 1 · Kranj nad rekama in pod mestnimi ulicami

    Začnite na Glavnem trgu in se po 163 stopnicah povzpnite na zvonik cerkve sv. Kancijana. Od zgoraj boste lepo videli, kako Sava in Kokra oklepata mesto. Po osrednji ulici nadaljujte na Pungert do obrambnega stolpa in ploščadi nad sotočjem. Vrnite se mimo Plečnikovega stopnišča in vodnjaka. Za kosilo pokusite kranjsko klobaso in štruklje, nato obiščite Prešernovo hišo. Pod starim Kranjem se podajte v rove, z vodnikom ali samostojno. Popoldne sklenite s približno enournim sprehodom po krožni poti skozi kanjon Kokre.

  2. Dan 2 · Škofja Loka od Kapucinskega mostu do gradu

    V Škofjo Loko se odpeljite z vlakom in na postaji prestopite na mestni avtobus do avtobusne postaje ob starem mestu. Čez Kapucinski most pojdite na Mestni trg. Oglejte si Homanovo hišo, stari rotovž in cerkev sv. Jakoba. Nato se povzpnite na Loški grad, kjer vas čakata Loški muzej in Škoparjeva hiša. Popoldne se spustite na Spodnji trg in sledite Poti v Puštal do Hudičeve brvi. Poleti vzemite kopalke. Če pridete z avtom, lahko dan sklenete pri freski Svete Nedelje na cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu.

3 dni · Tri dni v Kranju in Škofji Loki z razgledišči in izletom v dolino
ZaČe želite poleg obeh starih mest spoznati še okoliško podeželje in se odpraviti na pohod. · Izhodišče:Kranj (2 noči)
  1. Dan 1 · Kranj z zvonika in iz podzemlja

    Dopoldne začnite na Glavnem trgu, se povzpnite na zvonik cerkve sv. Kancijana in obiščite kostnico. Po osrednji ulici nadaljujte do Pungerta. Po kosilu v mestu obiščite grad Khislstein z obema stalnima razstavama Gorenjskega muzeja. Popoldne si oglejte rove pod starim Kranjem in center SOS Proteus. Ogled rezervirajte dan prej. Spustite se še v kanjon Kokre, za poletni večer pa preverite spored grajskega letnega gledališča.

  2. Dan 2 · Škofja Loka in Pot treh gradov

    V Škofjo Loko se odpeljite z vlakom ali avtom. Od Kapucinskega mostu pojdite čez Mestni trg na Loški grad in obiščite muzej. Pri grajskem vhodu se začne Pot treh gradov, ki vodi skozi gozd mimo razvalin na Kranclju in v Divji Loki. Če želite ostati v mestu, se z aplikacijo odpravite na Romualdovo pot po prizoriščih pasijona. Pozno popoldne se ustavite na Hudičevi brvi v Puštalu.

  3. Dan 3 · Po Prešernovih sledeh, na Brdo in Šmarjetno goro

    Začnite v Prešernovi hiši in nadaljujte do pesnikovega groba v Prešernovem gaju. Nato se z avtom ali s kolesom odpravite na Brdo, ki je od Kranja oddaljeno približno deset minut vožnje z avtom. Najprej preverite, ali je park odprt, nato si vzemite dve do tri ure za sprehod mimo jezer, lipicancev in poslikanih čebelnjakov. Popoldne se iz Stražišča v 30 do 40 minutah povzpnite na Šmarjetno goro, od koder se vidijo Kranj, Storžič in ravnina vse do Ljubljane.

5 dni · Pet dni za Kranj, Škofjo Loko ter Poljansko in Selško dolino
ZaZa izlet z avtom, če vas veselijo zgodovina, obiski vasi in krajši pohodi v umirjenem tempu. · Izhodišče:Kranj (2 noči) in Škofja Loka (2 noči)
  1. Dan 1 · Prvi sprehod po starem Kranju

    Prvi dan v Kranju se z Glavnega trga sprehodite do Pungerta. Povzpnite se na zvonik cerkve sv. Kancijana in zavijte še na Plečnikovo stopnišče. V turističnoinformacijskem centru rezervirajte ogled rovov za naslednji dan.

  2. Dan 2 · Rovi, kanjon in Prešernov Kranj

    Dopoldne obiščite rove pod starim Kranjem in center SOS Proteus, nato se sprehodite po kanjonu Kokre. Popoldne namenite Prešernovi hiši, pesnikovemu grobu v Prešernovem gaju, Galeriji Prešernovih nagrajencev in gradu Khislstein. Za večerjo pokusite tri kranjske posebnosti, kranjsko klobaso, domače pivo in kranjske štruklje.

  3. Dan 3 · Brdo, Jošt in pot v Škofjo Loko

    Dopoldne se sprehodite po parku Brdo. Po kosilu se v 45 do 60 minutah povzpnite na Jošta do dvostolpne cerkve in razgleda. Pozno popoldne se odpravite v približno 12 km oddaljeno Škofjo Loko. Če greste s kolesom, sledite poti čez Sorško polje ob železniški progi.

  4. Dan 4 · Srednjeveška Škofja Loka

    Dan preživite v Škofji Loki. Dopoldne si oglejte Kapucinski most, Mestni trg, cerkev sv. Jakoba in Spodnji trg. Po kosilu obiščite Loški muzej na gradu. Pozno popoldne se po Poti v Puštal sprehodite do Hudičeve brvi in po predhodnem dogovoru obiščite še Nacetovo hišo. V vročini se lahko okopate v Poljanski Sori.

  5. Dan 5 · Po eni od obeh dolin in v Crngrob

    Izberite eno od obeh dolin. V Poljanski dolini obiščite dvorec Visoko in Šubičevo hišo. Za vodeni ogled utrdbe Rupnikove linije na Golem vrhu se naročite vnaprej. V Selški dolini se ustavite v Železnikih pri plavžu in muzejskih zbirkah o železarstvu in klekljanju, v Dražgošah pa pokusite dražgoški kruhek. Na poti nazaj se ustavite pri cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu in si oglejte fresko Svete Nedelje.

Najboljši čas za obisk

Kdaj se odpraviti:Kranj in Škofja Loka po mesecih

Od maja do oktobra so razmere prijetne za sprehod po kanjonu Kokre in vzpon na Loški grad. Poleti oba mestna jedra oživijo ob prireditvah. V Kranju je posebej živahno 8. februarja. Tudi pozimi, ko je za daljši sprehod mrzlo, lahko obiščete muzeje.

The seasons shown are the most usual ones; nature doesn't always follow the calendar.

januar Malo padavin

zima · Prešernovi verzi na kranjskih ulicah · smuka na Krvavcu in Starem vrhu ob zadostni snežni odeji

Januar je najhladnejši mesec. Na vremenski postaji na Brniku, približno 10 km od Kranja, je bila v obdobju 1981–2010 povprečna januarska temperatura −1,7 °C, ponoči okoli −5 °C. Povprečno je padlo 66 mm padavin, sneg pa je obležal 16 dni v mesecu. V obeh mestih je mirno in čas je primeren za obisk muzejev. V Kranju ulice do februarja osvetljujejo Prešernovi verzi. Če je dovolj snega, lahko smučate na Krvavcu in Starem vrhu.

februar Malo padavin

zima · Prešernov smenj v Kranju 8. februarja · pust

Februarja so povprečne temperature okoli 0 °C, najvišje dosežejo 5 do 6 °C, padavin pa je približno 65 mm. Na kulturni praznik, 8. februarja, Prešernov smenj vrne stari Kranj v 19. stoletje. Po ulicah se razležejo zvoki lajn in recitacije, med stojnicami z rokodelskimi izdelki in hrano se sprehodijo meščani v oblačilih iz pesnikovega časa. Muzeji odprejo vrata, v mesto pa pride več kot 20.000 obiskovalcev. Prireditve potekajo že ves teden pred praznikom. Na pustno soboto februarja ali marca se po mestnem jedru sprehodijo pustne maske.

marec Zmerne padavine

konec zime · gregorčki na Kokri · začetek Tedna slovenske drame

Marca se popoldne ogreje do okoli 10 °C, proti jutru pa se še ohladi pod ničlo. Povprečno pade približno 90 mm padavin, tudi v obliki snega. Na predvečer gregorjevega Kranjčani spustijo po Kokri gregorčke s svečkami, ki razsvetlijo kanjon in naznanijo pomlad. Na svetovni dan gledališča, 27. marca, se v Prešernovem gledališču začne Teden slovenske drame. V letih uprizoritve lahko v postnem in velikonočnem času na ulicah Škofje Loke doživite pasijonsko procesijo.

april Zmerne padavine

pomlad · čemaž v kanjonu Kokre

Aprila najvišje dnevne temperature v povprečju dosežejo 15 °C, najnižje so blizu 3 °C. V pogostih presledkih pade okoli 95 mm dežja. V kanjonu Kokre in po loških hribih drevje ozeleni, ob reki zadiši čemaž. Izberite nižje ležeče poti, denimo Pot treh gradov, sprehod v Crngrob ali vzpon na Šmarjetno goro. Teden slovenske drame se nadaljuje v prvi polovici meseca. Na Storžiču in Ratitovcu je še sneg.

maj Zmerne padavine

pomlad · poletni urnik Loškega muzeja · Teden podeželja na Loškem

Maja so dnevi dolgi, popoldne je okoli 20 °C. Pade približno 107 mm dežja, deloma v plohah. Loški muzej preide na poletni urnik. Prijeten je sprehod po parku Brdo ali kolesarjenje med Kranjem in Škofjo Loko. Maja ali junija na Loškem običajno pripravijo Teden podeželja s kulinaričnimi dogodki na kmetijah. Pred poletnimi počitnicami sta obe mesti še mirni.

junij Veliko padavin

začetek poletja · Historial v Škofji Loki · kresna noč

Junij je s približno 145 mm padavin eden najbolj namočenih mesecev. Dež pogosto prinesejo pozno popoldanske nevihte, najvišje temperature so okoli 23 °C. Na loškem Mestnem trgu ob festivalu Historial običajno zaživijo sejem, stare obrti in glasba, pokusite lahko domače jedi. Svoj program ima tudi kresna noč. Od junija do septembra je Loški muzej odprt tudi ob ponedeljkih. Na vrtu gradu Khislstein v Kranju se začnejo koncerti in kino na prostem.

julij Veliko padavin

poletne počitnice · Kranfest konec meseca · Čipkarski dnevi v Železnikih

Julij je najtoplejši mesec s povprečno temperaturo 19,4 °C. Najvišje temperature dosežejo okoli 26 °C, občasno presežejo 30 °C. V plohah pade približno 122 mm dežja. V Kranju poiščite hlad v kanjonu Kokre ali v rovih, v Škofji Loki pa se okopajte v Puštalu. Zadnji konec tedna Kranfest napolni kranjske trge s koncerti, ulično hrano in vodenimi ogledi. Poletne petke spremlja program na Pungertu. V Železnikih so navadno Čipkarski dnevi, v Škofji Loki pa večeri Pisane Loke.

avgust Veliko padavin

poletne počitnice · Jazz Kamp Kranj na Pungertu · Pisana Loka

Avgusta se najvišje temperature gibljejo med 25 in 26 °C, ponoči pa je okoli 13 °C. Večina od približno 135 mm dežja pade ob nevihtah. Sredi meseca Jazz Kamp Kranj vsak dan prireja koncerte na vrtu na Pungertu, na koncu starega mesta. Na višje ležeče poti, denimo na Lubnik, se odpravite zgodaj zjutraj. V Poljanski in Selški dolini lahko izlet povežete s kopanjem v reki.

september Veliko padavin

konec poletja · Kranjska dolga miza · Praznik piva in kranjske klobase

Septembra se popoldne ogreje do okoli 20 °C, jutra so sveža. Približno 140 mm dežja pogosto pade ob dolgotrajnejših prehodih front. En četrtek v mesecu na vrtu gradu Khislstein pogrnejo Kranjsko dolgo mizo. Domači kuharji pripravijo večerjo za približno sto gostov. V Kranju septembra navadno pripravijo tudi praznik piva in kranjske klobase, na katerem lahko spoznate slovenske pivovarje. Septembra in oktobra Dnevi evropske kulturne dediščine na Loškem odpirajo vrata hiš in zbirk.

oktober Veliko padavin

jesen · jesenske barve v hribih · noč čarovnic v kranjskih rovih

Oktobra so povprečne najvišje temperature okoli 15 °C, najnižje okoli 5 °C, povprečno pa pade 137 mm dežja. Gozdovi na Lubniku, pri Crngrobu in v kanjonu Kokre se obarvajo, ob jasnih dneh pa sta Šmarjetna gora in Jošt lepi razgledišči. Konec meseca v kranjskih rovih pripravijo program za noč čarovnic, zato takrat redni ogledi odpadejo. Loški muzej do konca oktobra obratuje po poletnem urniku. Za pohod izkoristite dopoldne, saj se dnevi že krajšajo.

november Veliko padavin

mirnejši del leta · Vinska pot v kranjskih rovih · martinovo

November je pogosto siv in vlažen. Povprečno pade okoli 145 mm padavin, najvišje temperature so okoli 8 °C, lahko že zapade prvi sneg. Zadnja dva konca tedna Vinska pot spremeni 1.300 m kranjskih rovov v vinsko klet. Vinarji prihajajo iz vseh slovenskih vinorodnih dežel, ob vinih pa pokusite sire, kruh in suhomesnate izdelke. Vstopnice se rade razprodajo. Ob prireditvi rednih ogledov ni. Loški muzej preide na zimski urnik, obe mesti pa sta sicer mirni.

december Zmerne padavine

zima · Prešerni december v Kranju od 3. decembra

Na začetku zime je povprečna temperatura blizu 0 °C, najvišja okoli 3 °C. V obliki dežja ali snega pade okoli 116 mm padavin, snežna odeja pa v povprečju vztraja 12 dni. Na Prešernov rojstni dan, 3. decembra, v Kranju prižgejo praznično razsvetljavo s pesnikovimi verzi. Na Glavnem trgu so do novega leta koncerti. V izložbah stare Škofje Loke poiščite domače rokodelske izdelke za darila. Loški muzej se 24. in 31. decembra zapre prej. Ob zadostni količini snega se začne smuka na Krvavcu in Starem vrhu.

Načrtujte pot

Kako do tja:Kranj in Škofja Loka

Z vlakom po progi Ljubljana–Jesenice

Kranj in Škofja Loka ležita na progi Ljubljana–Jesenice. Regionalni vlaki ustavljajo v obeh mestih in nadaljujejo proti postajama Lesce-Bled in Jesenice. Iz Ljubljane vožnja traja približno pol ure. V Kranju je železniška postaja na desnem bregu Save, v Škofji Loki pa na Trati, približno 2 km od starega mesta. Do avtobusne postaje pri Kapucinskem mostu vozi mestni avtobus, ob delavnikih na 15 minut, ob sobotah na pol ure. Pri železniški postaji si lahko izposodite tudi mestno kolo. Pred odhodom preverite vozni red in postanke izbranega vlaka.

Z avtobusom iz Ljubljane ter med Kranjem in Škofjo Loko

V Škofjo Loko vozijo redni neposredni avtobusi iz Ljubljane in Kranja. S postaje vozijo tudi v Selško dolino do Železnikov in v Poljansko dolino do Poljan, Gorenje vasi in Žirov. Postaja je na Kapucinskem trgu, od starega mesta jo loči le most čez Selško Soro. Kranj je kot gorenjsko središče dobro povezan z avtobusi, med drugim z Ljubljano. Za pot med Kranjem in Škofjo Loko lahko kombinirate avtobus in vlak. Zvečer in ob koncih tedna je povezav manj. Vozovnico kupite na avtobusu ali pri prevozniku. Pred odhodom preverite vozni red, zlasti če se odpravljate v eno od dolin.

Z avtom po A2 ali skozi Medvode

Kranj leži ob avtocesti A2 med Ljubljano in predorom Karavanke. Iz prestolnice je do Kranja približno 30 km oziroma pol ure vožnje, proti Bledu pa iz Kranja še okoli 20 minut. V Škofjo Loko iz Ljubljane vodi približno 23 km dolga pot po Celovški cesti skozi Medno, Medvode in Jeprco. Z Bleda, iz Bohinja ali Kranjske Gore zapustite A2 na izvozu 8 Kranj zahod in sledite oznakam skozi Kranj. Z Obale ali iz Postojne se peljite po A1 do Ljubljane in nadaljujte po A2 do izvoza 14 Ljubljana–Šentvid v šentviškem predoru, nato proti Medvodam. Za razgledno pot z Bleda lahko izberete cesto skozi Kropo, Dražgoše in Železnike, iz Bohinja čez Soriško planino in Sorico, iz Idrije pa skozi Žiri in Gorenjo vas. Med Kranjem in Škofjo Loko je približno 12 km regionalne ceste. Za vožnjo po avtocesti potrebujete veljavno elektronsko vinjeto že ob uvozu.

Po mestih peš, med Kranjem in Škofjo Loko z vlakom ali kolesom

Stari mestni jedri zlahka raziščete peš. V Kranju je od Glavnega trga do konca Pungerta le nekaj minut. Tudi v Škofji Loki so si avtobusna postaja, Mestni trg in grad blizu, le do muzeja se pot vzpne. Med mestoma je nekaj minut vožnje z vlakom, s kolesom pa lahko sledite ravni poti čez Sorško polje ob železnici. V Škofji Loki mestni avtobus povezuje železniško in avtobusno postajo. Po središču ob delavnikih in sobotah brezplačno vozita električni vozili Agata in Jurij. Namenjeni sta predvsem starejšim in gibalno oviranim, uporabljajo pa ju lahko tudi obiskovalci. Vozniku pomahajte. Pri železniški postaji in v središču je na voljo tudi izposoja mestnih koles. Za Crngrob, Brdo, Jošt, Šmarjetno goro ter Poljansko in Selško dolino boste čas prihranili z avtom ali s kolesom. Avtobusi v dolini vozijo redkeje.

Izhodišče za raziskovanje

Kje prenočiti in kje jesti

Pred odhodom

Praktične informacije

Z nekaj načrtovanja boste imeli več časa za uživanje na poti.

Kdaj se odpraviti

Od maja do oktobra so razmere prijetne za sprehod po kanjonu Kokre in vzpon na Loški grad. Poleti oba mestna jedra oživijo ob prireditvah. V Kranju je posebej živahno 8. februarja. Tudi pozimi, ko je za daljši sprehod mrzlo, lahko obiščete muzeje.

The seasons shown are the most usual ones; nature doesn't always follow the calendar.

Koliko dni ostati

Za vsako mesto si vzemite po en dan. V Škofji Loki dopoldne obiščite most in grad, v Kranju pa dan namenite kanjonu, rovom in Prešernovi hiši. Če se odpravite iz Ljubljane, si lahko glavne znamenitosti obeh mest ogledate tudi v enem dnevu.

V katerem mestu prenočiti

Če želite Kranj raziskati peš, izberite prenočišče v starem jedru ali med njim in železniško postajo. Mirnejše prenočišče poiščite ob enem od obeh trgov v stari Škofji Loki. Iz obeh mest se lahko za en dan odpravite tudi na Bled ali v Ljubljano.

Spoštujte kraj

Odnesite svoje odpadke, upoštevajte oznake in podprite lokalne ponudnike. V naravi upoštevajte navodila za obiskovalce.

Odgovori na vaša vprašanja

Pogosta vprašanja – Kranj in Škofja Loka

Si lahko Kranj in Škofjo Loko ogledate v enem dnevu?

Lahko, vendar bo dan precej poln. Mesti sta približno 12 km narazen in ležita ob isti železniški progi. Če želite obiskati še muzeje, se spustiti v kanjon Kokre in si ogledati kranjske rove, si vzemite dva dni.

Ali za izlet v Kranj in Škofjo Loko potrebujete avto?

Obe stari mestni jedri lahko raziščete peš, med krajema pa se peljete z vlakom. Avto pride prav za obisk cerkve v Crngrobu in vasi po okoliških dolinah.

Sta Kranj in Škofja Loka primerna za enodnevni izlet iz Ljubljane?

Da. Do obeh mest pridete z vlakom proti Jesenicam v približno pol ure. Škofjeloška postaja je na Trati, od koder do središča vozi mestni avtobus.

Kaj je Škofjeloški pasijon?

To je uprizoritev Kristusovega trpljenja v obliki procesije po mestnih ulicah. Besedilo je v začetku 18. stoletja napisal kapucin. Pasijon je od leta 2016 na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Pred obiskom preverite leto in datume uprizoritve.

Kako si lahko ogledate rove pod starim Kranjem?

Izbirate lahko med rednim vodenim ogledom ob določenih dnevih v tednu, samostojnim obiskom in digitalnim doživetjem. Na vodeni ogled se prijavite najpozneje dan prej. Zbirno mesto je v turističnoinformacijskem centru na Glavnem trgu. V 1.300 m dolgih rovih, ki so med drugo svetovno vojno služili kot zaklonišče, so razstave in center SOS Proteus. Vzemite toplo oblačilo. Ob prireditvah, kot sta Noč čarovnic in Vinska pot, rednih ogledov ni.

Koliko časa traja sprehod po kanjonu Kokre v Kranju?

Za krožno pot si vzemite približno eno uro. Iz starega jedra se spustite do reke kakih 30 m niže in se po stopnicah vrnete v mesto. Samostojen obisk je brezplačen, ob določenih dnevih pa se lahko udeležite plačljivega vodenega ogleda.

Kdaj je v Kranju Prešernov smenj?

Vsako leto 8. februarja, na obletnico Prešernove smrti. Po starem Kranju se sprehajajo meščani v oblačilih iz 19. stoletja, oglasijo se lajne, na recitalih pa Prešernovi verzi. Obiščete lahko rokodelske in kulinarične stojnice ter muzeje. Prireditve se vrstijo že ves teden pred praznikom.

Na koliko let uprizarjajo Škofjeloški pasijon?

Praviloma vsakih šest let, v postnem in velikonočnem času. Procesija ima 13 prizorov, pri njej sodeluje do tisoč nastopajočih in prostovoljcev, ogleda pa si jo več kot 20.000 ljudi. V vmesnih letih se lahko z aplikacijo odpravite po Romualdovi poti. Sprehod po ulicah pasijona traja približno uro in pol. Stalna razstava o pasijonu je v Loškem muzeju na gradu.

Kako pridete z železniške postaje v staro Škofjo Loko?

S postaje na Trati je do starega mesta približno 2 km oziroma okoli pol ure hoje. Mestni avtobus vas pripelje do avtobusne postaje, od koder le še prečkate most čez Selško Soro. Ob delavnikih vozi na 15 minut, ob sobotah na pol ure. Pri železniški postaji si lahko izposodite tudi mestno kolo.

Kaj lahko pokusite v Kranju in Škofji Loki?

V Kranju pokusite kranjsko klobaso, domače pivo z imenom iz leta 1818 ali kranjske štruklje. Te po receptu iz leta 1868 pripravijo iz nadevanih palačink in jih zapečejo v pečici. Za Škofjo Loko sta značilna loški in dražgoški kruhek. Na kmetijah v Poljanski in Selški dolini lahko pokusite domače jedi iz teh krajev.

Ali je park Brdo pri Kranju odprt za obiskovalce?

Da. Iz Kranja ste z avtom tam v približno desetih minutah. Park je praviloma odprt vsak dan od sončnega vzhoda do mraka, vstopnico pa kupite pri vhodu. Ob državnih protokolarnih dogodkih na gradu park zaprejo, zato pred odhodom pokličite.

Kje prenočiti za konec tedna, v Kranju ali Škofji Loki?

Kranj ima kot četrto največje slovensko mesto več restavracij in večernega dogajanja. Leži ob avtocesti približno na pol poti med Ljubljano in Bledom, zato je priročno izhodišče za izlete po Gorenjskem. V manjši in mirnejši Škofji Loki lahko prenočite sredi srednjeveškega jedra, blizu Poljanske in Selške doline. Z vlakom je med mestoma le nekaj minut vožnje.

Kdaj se odpraviti v Kranj in Škofjo Loko?

Od maja do oktobra je prijetno za sprehode po obeh mestih, obisk kanjona Kokre in vzpone na okoliške hribe. Junija, julija in avgusta je največ prireditev, a tudi več neviht. Februarja se lahko odpravite na Prešernov smenj, decembra pa v Kranju med praznično okrasitvijo prebirate pesnikove verze. Rove in muzeje si lahko ogledate vse leto.

Odkrijte druge destinacije Iskanje po zvezni državi in mestu

Več kot vodnik