Park Brdo, grajska jezera in lipicanci
Odhod: Vhod v park Brdo v Predosljah pri Kranju Do vhoda z avtom ali s kolesom, nato peš po parku 2 do 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko
Posestvo Brdo v Predosljah je od Kranja oddaljeno približno deset minut vožnje. Okrog renesančnega gradu z začetka 16. stoletja se na 478 hektarjih raztezajo gozdovi, drevoredi, travniki in jezera. S posestvom so povezani rodbina Zois, jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević in Josip Broz Tito. Danes grad uporabljajo za protokolarna srečanja državnikov. V njem hranijo kipe in slike slovenskih umetnikov, pohištvo iz različnih obdobij, kristalne lestence in obsežno knjižnico. V parku lahko na enem sprehodu vidite bele lipicance na pašnikih, čebelnjake s poslikanimi panjskimi končnicami in s slamo krite toplarje. Po drevoredih se sprehodite mimo stare graščine in oranžerije. Ob robu posestva vodi tekaška pot. Če pridete iz Kranja s kolesom po učni poti ob Kokri, lahko z Brda nadaljujete do Preddvora in jezera Črnava.
Kraji na poti: Kanjon Kokre.
Vključuje: Vstopnico za park kupite pri vhodu; na voljo je tudi družinska vstopnica. Pred obiskom preverite aktualni cenik.
Nasvet: Park je praviloma odprt vsak dan od sončnega vzhoda do mraka. Ob državnih protokolarnih dogodkih ga za obiskovalce zaprejo, zato pred odhodom pokličite recepcijo.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra.
Na Šmarjetno goro in Jošt po razgled nad Kranjem
Odhod: Stražišče pri Kranju, pri dvorcu Šrotenturn Vzpon peš po gozdni poti 30 do 40 minut vzpona na Šmarjetno goro; 45 do 60 minut na Jošta Dopoldne ali popoldne Lahka do srednje zahtevna pot
Šmarjetna gora se dviga 646 m nad morjem tik nad Kranjem. Po navedbah kranjske turistične organizacije lahko v jasnem vremenu z nje vidite kar petino Slovenije. Od dvorca Šrotenturn v Stražišču vas gozdna pot mimo kapelice sv. Petra v 30 do 40 minutah pripelje 249 m više. Na vrh se lahko po asfaltirani cesti pripeljete tudi s kolesom ali avtom. Pri cerkvi sv. Marjete je hotel z restavracijo in teraso. Nekoliko dlje se dviga približno 845 m visok Sveti Jošt nad Kranjem. Njegova dvostolpna baročna romarska cerkev je v virih omenjena leta 1600. V 18. stoletju je dobila svete stopnice, ki vodijo do kapele Matere Božje. Največ romarjev je prihajalo med letoma 1730 in 1770. V zvoniku visi zvon s Prešernovimi verzi, ulit leta 1834 iz brona topov, ki so jih po bitki pri Navarinu dvignili z morskega dna. S parkirišča ob vznožju na vrh vodijo označene poti. Zgoraj sta dom z domačo kuhinjo in otroško igrišče. V razgledu prepoznate tudi Storžič, 2.132 m visoko piramido s kranjskih razglednic.
Kraji na poti: Cerkev sv. Kancijana in tovarišev.
Vključuje: Uporaba poti je brezplačna; hrano in pijačo plačate posebej.
Nasvet: V dežju se raje držite asfaltirane ceste. Za vzpon na Storžič potrebujete gorske izkušnje in ves dan. Na poti so tudi odseki, zavarovani z jeklenico.
Najboljši čas za obisk: Vse leto ob jasnem vremenu; jeseni je razgled pogosto najostrejši.
S kolesom iz Kranja čez Sorško polje v Škofjo Loko
Odhod: Delavski most čez Savo v Kranju Kolesarjenje po manj prometnih cestah in kolesarski stezi približno dve uri kolesarjenja v obe smeri Dopoldne ali popoldne Lahko
Kranj in Škofjo Loko loči približno 12 km. Med mestoma se razteza Sorško polje, po katerem vodi ravna kolesarska pot. V Kranju prečkajte Savo čez Delavski most in nadaljujte skozi Orehek. Regionalno cesto proti Ljubljani prečkajte na označenem prehodu za kolesarje. Odtlej večinoma sledite za promet zaprti asfaltirani cesti med pašniki ob železniški progi. Na Trati pri škofjeloški železniški postaji prečkajte progo in se po kolesarski stezi ob Kidričevi cesti zapeljite do starega mesta. Poleti lahko izlet podaljšate do Puštala na drugem bregu Poljanske Sore, kjer sta ob kopališču tudi lokal in prostor za oddih. Kranjska turistična organizacija uvršča pot med najlažje in jo priporoča družinam. Vrnite se lahko po isti poti.
Kraji na poti: Mestni trg, Kapucinski most.
Vključuje: Pot je brezplačna; morebitno izposojo kolesa plačate posebej.
Nasvet: Na poti previdno prečkajte dva železniška prehoda. Pri škofjeloški železniški postaji si lahko izposodite mestno kolo. V sistem se prijavite v aplikaciji ali v turističnoinformacijskem centru.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra, v suhem vremenu.
Peš po srednjeveški Loki med Mestnim trgom, Lontrgom in Kapucinskim mostom
Odhod: Kapucinski most pri avtobusni postaji Škofja Loka Sprehod po srednjeveškem jedru 2 do 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko
Stara Škofja Loka ob sotočju Selške in Poljanske Sore nosi pečat freisinških škofov in obnove po velikem potresu leta 1511. V mesto vstopite čez Kapucinski most, kamniti ločni most čez Selško Soro iz 14. stoletja. Železno ograjo je dobil ob prenovi leta 1888. Na podstavku kipa sv. Janeza Nepomuka sredi mostu poiščite mestni grb. Bližnji kapucinski samostan hrani eno najdragocenejših knjižnic pri nas, z inkunabulami in izvodom Dalmatinove Biblije. Na Mestnem trgu oziroma Placu se ustavite pred gotsko Homanovo hišo z renesančnimi prvinami. Ob obnovi so na pročelju odkrili freske s sv. Krištofom in srednjeveškimi vojaki. Stari rotovž iz 16. stoletja krasijo baročne freske. Martinova hiša, zadnja ohranjena svoje vrste, se naslanja na obzidje, ki ga je v 14. stoletju dal postaviti škof Konrad III. V cerkvi sv. Jakoba iz leta 1471 si oglejte obok, ki ga je v 16. stoletju poslikal Jernej iz Loke, črni marmorni oltar iz leta 1694 in Plečnikove lestence. Sprehod sklenite niže na Spodnjem trgu, ki mu domačini pravijo Lontrg.
Kraji na poti: Kapucinski most, Mestni trg, Loški grad.
Vključuje: Samostojen sprehod je brezplačen; vodeni ogledi in približno štiriurni kulinarični sprehod po središču so plačljivi, zanje se prijavite vnaprej.
Nasvet: V turističnoinformacijskem centru se lahko dogovorite za vodeni ogled in za obisk kapucinske knjižnice. V Homanovi hiši je kavarna s slaščičarno. Za spomin na Loko lahko odnesete domov loški kruhek.
Najboljši čas za obisk: Vse leto. Junija na Mestnem trgu običajno poteka zgodovinski festival Historial.
Loški grad in Loški muzej
Odhod: Mestni trg v Škofji Loki, začetek vzpona pri Homanovi hiši Kratek vzpon peš in ogled muzeja od ure in pol do dveh ur in pol Dopoldne ali popoldne Lahko
Na Loškem gradu nad starim mestom je bil sedež freisinške gospoščine. Potres leta 1511 je grad skoraj v celoti porušil, obnovo pa je vodil škof Filip. Na dvorišču lahko v tlaku razberete tloris nekdanjega kvadratnega stolpa. V gradu domuje Loški muzej, eden najbolj obiskanih pri nas. V zbirkah spoznate arheologijo, zgodovino, kulturno zgodovino, umetnost, etnologijo in naravo Selške in Poljanske doline. Posebni razstavi sta posvečeni športu in Škofjeloškemu pasijonu. Na grajskem vrtu stoji Škoparjeva hiša iz 16. stoletja s črno kuhinjo in odprtim ognjiščem. V njej lahko spoznate življenje malih kmetov na Loškem od 16. do konca 19. stoletja. Sodi med najzgodnejše muzeje na prostem pri nas. Pod okrilje muzeja spadata še Galerija Ivana Groharja in zbirka na Visokem v Poljanski dolini. Ob izbranih večerih se lahko udeležite gledališkega ogleda gradu. Začne se ob sončnem zahodu, ko vas oskrbnik v črnem plašču popelje skozi zatemnjene sobane.
Kraji na poti: Loški grad, Mestni trg.
Vključuje: Vstopnino za muzej plačate posebej; Škoparjevo hišo si lahko po predhodnem dogovoru ogledate v odpiralnem času muzeja.
Nasvet: Ob ponedeljkih je muzej praviloma zaprt, razen od junija do septembra. Od novembra do aprila je odpiralni čas krajši. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem, zato urnik preverite že pred vzponom.
Najboljši čas za obisk: Vse leto; od maja do oktobra je muzej odprt dlje, na grajskem vrtu pa lahko ujamete čas cvetenja.
Romualdova pot po prizoriščih Škofjeloškega pasijona
Odhod: Pasijonska soba, Mestni trg 42 Krožni sprehod z vodenjem po mobilni aplikaciji Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne ali popoldne Lahko
Kapucin pater Romuald Marušič je leta 1721 napisal Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Rokopis z odrskimi napotki še danes hranijo v loškem kapucinskem samostanu. Velja za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Baročna procesija v 13 prizorih ponese zgodbo o Kristusovem trpljenju na ulice srednjeveškega mesta. Sodeluje do tisoč nastopajočih in prostovoljcev iz Loke in okolice, zbere pa se več kot 20.000 gledalcev. Pasijon praviloma uprizarjajo vsakih šest let v postnem in velikonočnem času. Od leta 2016 je vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. V vmesnih letih lahko prizorišča obiščete na Romualdovi poti. Po telefonu vas patrov glas vodi med 13 postajami, označenimi s pasijonskim simbolom v tlaku. Nekatere so tudi postaje procesije, ob poti pa spoznate še loške legende. Krog začnete in sklenete v Pasijonski sobi, kjer lahko po opravljenih trinajstih izzivih skujete zlatnik. Stalno razstavo o pasijonu si oglejte v Loškem muzeju na gradu.
Kraji na poti: Mestni trg, Kapucinski most, Loški grad.
Vključuje: Sprehod po mestnih ulicah je brezplačen; namestite si aplikacijo, ki jo priporoča turističnoinformacijski center. Za muzej potrebujete posebno vstopnico.
Nasvet: Aplikacijo in vsebino za sprehod si prenesite, dokler imate dobro internetno povezavo. V letu uprizoritve pasijona dovolj zgodaj preverite datume predstav in razpoložljivost vstopnic.
Najboljši čas za obisk: Sprehod vse leto; uprizoritev pasijona praviloma vsakih šest let v postnem in velikonočnem času.
Pot treh gradov in vzpon na Lubnik
Odhod: Vhod v Loški grad Krožni pohod po označeni gozdni poti pol dneva z vzponom na Lubnik Dopoldne lahka na krožni poti; zmerno zahtevna do Lubnika
Pot treh gradov spominja na leto 1511, ko je najmočnejši potres v zgodovini Škofje Loke porušil loške utrdbe. Od treh gradov ob poti so obnovili le Loški grad. Pri tabli ob njegovem vhodu poiščite znak s srednjeveškim pažem, ki vas bo spremljal na poti. Kmalu pridete do razvalin nekdanjega obrambnega stolpa na Kranclju. Na Štajngrofu vam razgledna plošča pomaga prepoznati okoliške vrhove. Pot se spusti mimo kmetije Pri Grebenarju in dveh naravnih brezen do spomenika Slavku Flisu, ki je leta 1895 začel urejati tukajšnje sprehajalne poti. Skozi gozd nadaljujte do prevala Kobila, od tam pa je še kakih 15 minut do razvalin Starega gradu oziroma Divje Loke na strmem pobočju Lubnika. Vrnite se skozi Vincarško grapo do Vincarij, od koder je do izhodišča deset minut hoje. Če želite še na Lubnik, se s Kobile odpravite po poti čez Lužo. V približno eni uri dosežete vrh na višini 1.025 m, od koder se vidijo Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Sorško polje vse do Ljubljane. Na vrhu se lahko okrepčate.
Kraji na poti: Loški grad.
Vključuje: Uporaba poti je brezplačna; hrano in pijačo plačate posebej.
Nasvet: Vzemite vodo in pohodno obutev. Po dežju je v grapi spolzko. V jami pod gradom živi velika kolonija netopirjev. Jama je zaprta za javnost, ogled je mogoč le po predhodnem dogovoru z jamarji.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; pozimi bodite na senčnih odsekih pozorni na poledico.
Skozi Puštal do Hudičeve brvi, Nacetove hiše in kopališča ob Sori
Odhod: Mestni trg v Škofji Loki, pred Martinovo hišo Krožni sprehod po tematski poti Uro in pol do dve uri Dopoldne ali popoldne Lahko
Puštal leži na desnem bregu Poljanske Sore, le nekaj korakov od stare Loke. Soseda sta si bila tekmeca že v srednjem veku, saj je Puštal v 13. stoletju iz rok freisinških škofov prešel pod drugo gospostvo. Prebivalci so stanovali v skromnih hišah in gospodarskih poslopjih. Poleg izdelovanja glavnikov so se preživljali tudi z lovom in prodajo žab, zaradi česar so jih Ločani radi zbadali. Na Poti v Puštal lahko spoznate njihove zgodbe. Z Mestnega trga pojdite skozi Karlovec mimo Firbarjeve hiše. Na njej je še ohranjena naprava za sušenje pobarvanega blaga. Pot vas vodi mimo rojstne hiše botanika Frana Jesenka, enega od pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka, in znamenja iz leta 1826. Na leseni Hudičevi brvi se ob znamenju nad reko ozrite proti cerkvi sv. Križa iz 18. stoletja na Hribcu. Do nje se lahko povzpnete mimo postaj križevega pota. Na robu Puštala stoji Nacetova hiša. Od temeljite prenove leta 1755 se tako zunaj kot znotraj skoraj ni spremenila in velja za najbolje ohranjeno kmečko hišo na Loškem. Poleti se lahko z domačini ohladite ob lesenem pomolu na puštalskem kopališču.
Kraji na poti: Mestni trg.
Vključuje: Sprehod in kopanje v reki sta brezplačna; za obisk Nacetove hiše se dogovorite vnaprej.
Nasvet: Za obisk Nacetove hiše se nekaj dni vnaprej dogovorite v turističnoinformacijskem centru. Pri kopališču se lahko ustavite v gostilni.
Najboljši čas za obisk: Od maja do septembra; za kopanje v reki julija in avgusta.
Peš v Crngrob do romarske cerkve
Odhod: Informativna tabla nasproti avtobusne postaje Škofja Loka Tematski sprehod po podeželski cesti in skozi gozd pol dneva s povratkom Dopoldne Lahko
Cerkev Marijinega oznanjenja stoji ob robu gozda v Crngrobu, približno 4 km od Škofje Loke. Njena velikost izda, da je bila že od začetka namenjena romarjem. Od konca 13. do sredine 19. stoletja so jo večkrat povečali. Tematska pot se začne pri tabli nasproti avtobusne postaje. Mimo znamenja s Pietà, ki jo je leta 1896 naslikal Ivan Grohar, pridete v gozd. Na razpotju gozdnih cest stoji Rdeče znamenje, eno najstarejših pri nas. Postavili so ga na začetku 16. stoletja v spomin na kugo. Podobe svetnikov na njem so že močno obledele. Ob poti bodite pozorni še na kamna, kjer naj bi po izročilu počivala Marija na poti v svoje svetišče. Ko stopite iz gozda, zagledate zvonik. Na pročelju cerkve vas pričaka sv. Krištof z Jezusom na rami, pod neogotsko lopo pa Sveta Nedelja iz sredine 15. stoletja. V prizorih del, ki so bila ob nedeljah prepovedana, lahko razberete podrobnosti srednjeveških obrti, oblačil in navad. Na stenah poiščite tudi podpise romarjev iz preteklih stoletij.
Kraji na poti: Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu, Kapucinski most.
Vključuje: Pot je brezplačna.
Nasvet: Fresko Svete Nedelje na zunanjščini si lahko ogledate kadarkoli. Za ogled notranjosti se prej pozanimajte v turističnoinformacijskem centru. Če se odločite za avto, ste iz mesta v vasi v nekaj minutah.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra, ko je pot suha.
Po Poljanski dolini do dvorca Visoko in utrdbe Rupnikove linije
Odhod: Škofja Loka, po cesti v Poljansko dolino Z avtom ali medkrajevnim avtobusom; ogledi peš Od pol dneva do celega dne Dopoldne ali ves dan Lahko
Poljanska dolina se razteza od Škofje Loke do Žirov pod Blegošem. Približno 12 km iz Loke stoji ob reki med gozdnatimi hribi dvorec Visoko iz 17. stoletja. Posestvo je pripadalo Kalanovim, v začetku 20. stoletja pa pisatelju in politiku Ivanu Tavčarju. V zgodovini domačije in njenih lastnikov je našel snov za Visoško kroniko. V glavni stavbi sta stalna razstava in kavarna, zraven je veliko gospodarsko poslopje s toplarji. Na robu gozda lahko obiščete kapelo s Tavčarjevim grobom, pisateljev bronasti kip pa gleda proti njegovim rojstnim Poljanam. V Poljanah zavijte v Šubičevo hišo slikarske in rezbarske družine, kjer so danes zbirka in umetniške delavnice. Po hribih nad dolino poteka Rupnikova linija. Kraljevina Jugoslavija jo je začela graditi leta 1938 ob meji z Italijo, določeni z rapalsko pogodbo leta 1920. Postavili so več sto bunkerjev in tri podzemne utrdbe, ki jih v boju niso uporabili. Najbolje je ohranjena utrdba na Golem vrhu z razstavo o času gradnje. Poleti poiščite kopališča ob reki, denimo na Visokem, in pokrite lesene mostove. Pozimi je na Starem vrhu 12 km smučarskih prog med 580 in 1.217 m nadmorske višine.
Kraji na poti: Loški grad.
Vključuje: Vstopnino za razstavo na Visokem in vodeni ogled utrdbe plačate posebej.
Nasvet: V utrdbo na Golem vrhu lahko vstopite le z vodnikom. Termin si rezervirajte pri turistični organizaciji Poljanske doline. Razstava na Visokem je odprta v času obratovanja grajske kavarne.
Najboljši čas za obisk: Za izlete od maja do oktobra; za smučanje na Starem vrhu od decembra do marca, kadar je dovolj snega.
V Selško dolino med žebljarje in klekljarice Železnikov
Odhod: Škofja Loka, po cesti v Selško dolino Z avtom ali medkrajevnim avtobusom; nato peš skozi kraj Pol dneva Dopoldne ali popoldne Lahko
V Selški dolini je življenje stoletja krojilo železarstvo. V Železnikih, približno 15 km od Škofje Loke, se je začelo razvijati okoli leta 1340. Rudo so dobili v okoliških hribih, les v gozdovih, vodno moč pa je dajala Selška Sora. Leta 1902 je zaradi konkurence proizvodnja ugasnila. Na čase, ko so žebljarji skovali tudi po tisoč žebljev na dan, spominjajo velike eno- in dvonadstropne hiše z okenskimi mrežami, kovanimi polkni in skrilastimi strehami. Skozi Racovnik, Trnje in Na Plavžu se sprehodite mimo Plnade, najstarejše hiše iz 13. stoletja, do plavža. Peč za taljenje rude je bila prvi zavarovani tehniški spomenik pri nas. V sosednji Plavčevi hiši iz prve polovice 17. stoletja domuje Muzej Železniki z zbirkami o železarstvu, lesarstvu in klekljanju. Tudi domače klekljarice ohranjajo veščino, vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Izlet lahko podaljšate v Dražgoše, znane po dražgoških kruhkih, ali še višje do Sorice, Groharjeve rojstne vasi pod Soriško planino in Ratitovcem.
Kraji na poti: Kapucinski most.
Vključuje: Sprehod po kraju je brezplačen; za muzej potrebujete vstopnico.
Nasvet: Turističnoinformacijska točka deluje v Muzeju Železniki. Tam lahko kupite klekljane čipke iz Železnikov in Dražgoš. Julija navadno potekajo Čipkarski dnevi.
Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra.