Po Lipici med hlevi, muzejem Lipikum in drevoredi
Odhod: Vhod v Kobilarno Lipica, nekaj kilometrov od Sežane Voden ali samostojen ogled peš 2 do 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko
Lipicanci so dobili ime po Lipici, kjer jih redijo že več kot štiri stoletja. Habsburžani so cenili zlasti konje španskega rodu. Ker so jih kraška tla in podnebje spominjali na Španijo, so za dvorno kobilarno izbrali opuščeno poletno rezidenco na Krasu. Uradno so kobilarno ustanovili leta 1580, prve plemenske konje pa so kmalu zatem pripeljali iz Španije. Kljub potresu in vojnam, med katerimi so morali črede večkrat umakniti, se je tradicija ohranila. Lipica je najstarejša evropska kobilarna, v kateri neprekinjeno redijo isto pasmo, z več kot 300 konji pa tudi največja kobilarna lipicancev na svetu. Za voden ali samostojen ogled hlevov in zgodovinskega jedra si vzemite približno 50 minut. Med belimi odraslimi konji boste opazili temna žrebeta. V muzeju Lipikum sredi posestva zgodovino kobilarne in pasme predstavljajo z multimedijskimi vsebinami. Obisk muzeja je vključen v vstopnico. Ogledate si lahko tudi zbirko kočij in dela Avgusta Černigoja, ki je zadnja leta življenja preživel v Lipici. Na sprehodu med travniki, ograjami, hrastovimi gozdovi in drevoredi boste videli, kako je reja konj skozi stoletja oblikovala posestvo. Posebno doživetje je jutranji odhod kobil z žrebeti na pašo ali njihova pozna popoldanska vrnitev.
Kraji na poti: Kobilarna Lipica, Lipikum – muzej lipicanca, Zbirka kočij, Galerija Avgusta Černigoja.
Vključuje: Za kobilarno potrebujete vstopnico, ki vključuje muzej Lipikum; na voljo je tudi družinska. Za predstavo jahalne šole, trening in vožnjo s kočijo veljajo posebne vstopnice.
Nasvet: Od novembra do marca velja krajši odpiralni čas in muzej je ob ponedeljkih praviloma zaprt. Pred odhodom preverite dnevni program, saj se s sezono spreminja.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra je kobilarna odprta dlje in na sporedu so predstave; hleve lahko obiščete vse leto.
Klasična jahalna šola v Lipici od treninga do predstave
Odhod: Kobilarna Lipica Predstava v pokriti jahalnici Približno 1 uro Popoldne Lahko
Na predstavi lipiške klasične jahalne šole si lahko ogledate, kaj zmoreta konj in jahač po več letih skupnega dela. Ob glasbi izvajata zahtevne prvine klasične dresure, od levade, pri kateri se konj dvigne na zadnje noge, do skoka kapriole. Te prvine obvladajo le najbolj izurjeni lipicanci. Pri veliki četvorki več parov jezdi v usklajeni formaciji. Predstava v pokriti jahalnici traja do 55 minut in je primerna za vse starosti. Fotografiranje in snemanje nista dovoljena, psi pa v jahalnico nimajo vstopa. Aprila je predstava običajno enkrat tedensko, maja in oktobra dvakrat, od junija do septembra trikrat. Vse so popoldne. Druge dni si lahko ogledate uradni trening. Pod vodstvom glavnega trenerja jahači v bolj sproščenem vzdušju ponavljajo vaje za nastop. Po koncu jim lahko zastavite vprašanja. Šolanje lipicanca se začne pri treh letih in lahko traja več kot šest let. Na začetku je najpomembneje, da se konj in jahač naučita zaupati drug drugemu. Posestvo lahko spoznate tudi iz kočije med vožnjo po drevoredih.
Kraji na poti: Pokrita jahalnica Kobilarne Lipica, Klasična jahalna šola Lipica.
Vključuje: Vstopnica za predstavo se plača posebej in je ločena od vstopnice za kobilarno; za trening in vožnjo s kočijo prav tako veljajo posebne vstopnice.
Nasvet: Predstave so od aprila do oktobra ob izbranih dnevih. Preverite koledar in si vstopnico priskrbite vnaprej. Pridite dovolj zgodaj, da si pred predstavo ogledate še hleve.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; od junija do septembra je na teden več predstav.
Vilenica in Lokev od jame vil do obrambnega stolpa iz leta 1485
Odhod: Lokev, nekaj kilometrov od Sežane in Lipice Voden ogled jame peš; kratek sprehod po vasi Približno 3 ure Popoldne Lahko
Pri Lokvi obiščite Vilenico, ki velja za najstarejšo turistično jamo v Evropi. Že leta 1633 so si obiskovalci iz Trsta prihajali ogledovat njene mogočne kapnike. Po izročilu so v jami prebivale dobre vile in po njih je dobila ime. Do sredine 19. stoletja je bila najbolj obiskana jama na Krasu, pozneje je zanimanje zanjo upadlo in ohranila je veliko nekdanje podobe. Z vodnikom prehodite 450 m med različno oblikovanimi stalaktiti in stalagmiti. V Plesni dvorani vsako leto podelijo mednarodno literarno nagrado vilenica. V toplejšem delu leta so ogledi navadno ob nedeljah in praznikih popoldne, avgusta vsak dan. Skupine se lahko dogovorijo tudi za druge termine. V Lokvi poiščite še obrambni stolp pri cerkvi sv. Mihaela. Benečani so ga leta 1485 zgradili za obrambo pred turškimi vpadi, pozneje je služil kot vaška žitnica, danes pa je v njem Vojaški muzej Tabor. V zasebni zbirki so oprema iz obeh svetovnih vojn in jugoslovanske vojske, ostanki rimske oborožitve in kozaška uniforma. V cerkvi sv. Mihaela, prezidani leta 1613, si oglejte freske, ki jih je med drugo svetovno vojno naslikal Tone Kralj.
Kraji na poti: Jama Vilenica, Vojaški muzej Tabor, Cerkev sv. Mihaela v Lokvi.
Vključuje: Vodeni ogled jame se plača posebej; avgusta si vstopnico vnaprej zagotovite na spletu, saj je to edina možnost nakupa. Za vojaški muzej potrebujete posebno vstopnico.
Nasvet: V jami je hladno, zato vzemite toplo oblačilo in obujte čevlje z dobrim oprijemom. Pred odhodom preverite dan in uro vodenja, saj so razen avgusta ogledi redki.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; avgusta so ogledi vsak dan.
Živi muzej Krasa med Sežano in Lipico po poti vrtač, suhih zidov in pastirskih hišk
Odhod: Sežana ali Lipica Peš ali s kolesom po označenih poteh 2 do 4 ure Dopoldne ali pozno popoldne Lahko
Živi muzej Krasa se razprostira na več kot 700 hektarih med Sežano, Lipico in staro mejo z Italijo, ob nekdanji avstro-ogrski cesti iz Sežane v Bazovico. Na majhnem prostoru lahko vidite vrtače, udornice, kotanje, škraplje in jame. Zaradi bližine meje je bil dostop skoraj pol stoletja omejen, danes pa večji del območja spada v omrežje Natura 2000. Označene tematske poti, od katerih nekatere prečkajo mejo, vas vodijo mimo vodnjakov, pastirskih hišk, apnenčastih pločnikov in naravnih kamnitih gob do nekdanje smodnišnice in Napoleonovega hrasta. Zidovi in hiške so zloženi iz kamna brez malte. Unesco je umetnost suhozidne gradnje leta 2018 vpisal na seznam nesnovne kulturne dediščine. V hiškah so našli zavetje pastirji, kmetje in kamnoseki. Na robu območja sta Vilenica in Gustinčičeva jama, ki ni odprta za turistične oglede. Globoko pod površjem teče Reka, ki jo na italijanski strani poznajo kot Timavo. Območje prečkata tudi pot Alpe Adria Trail in gozdna učna pot, ki se konča v Kobilarni Lipica.
Kraji na poti: Živi muzej Krasa, Škraplje in vrtače, Suhozidne pastirske hiške, Nekdanja smodnišnica.
Vključuje: Samostojen obisk je brezplačen; za plačljivo vodenje se dogovorite v TIC Sežana.
Nasvet: Poleti vzemite s seboj vodo in pokrivalo. Čas hoje je odvisen od izbrane poti. Za zemljevid povprašajte v sežanskem turističnem informacijskem centru.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do oktobra; poleti zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.
Sežana od botaničnega vrta ob vili Mirasasso do Kosovelove sobe
Odhod: Središče Sežane Peš po središču mesta Približno 2 uri Dopoldne ali popoldne Lahko
Ob vili Mirasasso v središču Sežane si oglejte botanični vrt, zavarovan kot spomenik vrtne umetnosti. Tržaška družina Scaramangà ga je začela urejati leta 1848. Ob vili je sadila rastline z različnih koncev sveta in za vrt skrbela do konca druge svetovne vojne. Po nacionalizaciji so ga odprli za javnost. Med 150 let starimi cedrami vodijo poti mimo pušpanov, striženih v krožnih gredah, in cvetočih pergol do rastlinjaka za palme, posnetka schönbrunnskega na Dunaju. V zbirki je skoraj 200 rastlin. Poleg značilnih kraških vrst poiščite libanonsko cedro, orjaško sekvojo, špansko jelko, tiso, navadni jadikovec in makluro z velikimi zelenimi plodovi. Videli boste tudi kaktuse in eksotične cvetlice. V razstavnem paviljonu sta manjša naravoslovna zbirka in predstavitev zgodovine vrta. V Sežani obiščite še rojstno hišo Srečka Kosovela (1904–1926). Pesnik, kritik in publicist je velik del svojega opusa posvetil Krasu. Njegovemu življenju in delu je namenjena spominska soba, odprta leta 1976 in na novo urejena leta 2014.
Kraji na poti: Botanični vrt Sežana, Vila Mirasasso, Spominska soba Srečka Kosovela.
Vključuje: Za vrt potrebujete vstopnico, na voljo je tudi družinska; za ogled Kosovelove sobe se zaradi kratkega odpiralnega časa dogovorite vnaprej.
Nasvet: Vrt je odprt vsak dan, pozimi krajši čas. Kosovelova spominska soba je na ogled le ob nekaterih delavnikih po nekaj ur, zato se za obisk dogovorite vnaprej.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra je vrt v cvetju; rastlinjak je zanimiv vse leto.
Po Kosovelovi poti iz Sežane v Tomaj med bori in vinogradi
Odhod: Rojstna hiša Srečka Kosovela v Sežani Hoja po označeni poti približno 2 uri in 30 minut (7 km v eno smer) Dopoldne Lahko
Po poti Srečka Kosovela sledite kraški pokrajini iz pesmi tega avantgardnega pesnika. Pot se začne pri njegovi rojstni hiši v Sežani, obide hrib Tabor in se po kolovozu nadaljuje do Tomaja, kjer je živela pesnikova družina. Čaka vas 7 km lahke hoje skozi borove gozdiče, čez kamnito gmajno in mimo vinogradov. Spotoma obiščite Šmarje in lahko dostopno jamo Pustov hram. V Tomaju je obnovljena Kosovelova domačija danes muzej in kulturno središče. Na vodenem ogledu skozi ohranjeno podobo prostorov, družinske predmete, osebne zgodbe in sodobne predstavitve spoznate vsakdan družine, odnose med njenimi člani in njihovo navezanost na Kras. Če bi si prihranili 7 km hoje nazaj, se dogovorite za prevoz do Sežane ali pot nadaljujte v Dutovlje na obisk v vas terana. Kamen, bor, rdečo zemljo in trto iz Kosovelovih verzov boste srečevali vso pot.
Kraji na poti: Spominska soba Srečka Kosovela, Šmarje, Jama Pustov hram, Kosovelova domačija v Tomaju.
Vključuje: Pot je prosto dostopna in brezplačna; vodeni ogled Kosovelove domačije se plača posebej.
Nasvet: Kosovelova domačija je odprta le nekaj ur ob določenih dnevih. Pred odhodom preverite urnik in čas prihoda v Tomaj prilagodite ogledu. S seboj vzemite vodo.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do oktobra.