Kras in Lipica

Obalno-kraška · Slovenija

Kras in Lipica

Od lipicancev v Lipici do podzemlja Vilenice in kamnitih ulic Štanjela. Med Trstom in Vipavsko dolino si vzemite čas še za teran in kraški pršut.

Mediteranska in Kraška Slovenija

Na fotografiji: Štanjel, on the Karst plateau

Illustrative images. The pictures in this guide are illustrations based on the real place, not photographs, and may differ from it.

Na voljo v trgovini Google Play Pošljite svoje fotografije

Spoznajte kraj

Pokrajina, ki jo doživite
v svojem ritmu.

Kras se razteza med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ob italijanski meji. Po tej apnenčasti planoti je kraško površje dobilo ime tudi drugod po svetu. Med hrasti in bori vas poti vodijo mimo vrtač in suhih zidov do vasi s kamnitimi hišami. Prav tu so geologi prvič opisali oblike, ki jih v apnencu izdolbe voda.

Sežana, največji kraj na Krasu, leži približno 17 km od Trsta ob nekdanji južni železnici med Dunajem in Trstom. Od tod je le nekaj kilometrov do Lipice, kjer so Habsburžani leta 1580 ustanovili kobilarno in kjer ima svoje začetke reja lipicancev. Blizu Lokve je jama Vilenica, ki sprejema obiskovalce že od 17. stoletja. V središču Sežane si lahko v vrtu ob vili Mirasasso ogledate rastline z različnih koncev sveta.

Severneje se na griču za obzidjem iz 15. stoletja stiska Štanjel. Ozke kamnite ulice povezujejo grad in cerkev sv. Danijela z značilnim zvonikom v obliki limone. Po terasah pod obzidjem se spušča Ferrarijev vrt, ki ga je zasnoval arhitekt Maks Fabiani, med obema vojnama tudi štanjelski župan.

V Tomaju, Dutovljah ali Štanjelu si vzemite čas še za obisk kleti ali gostilne. Na kraški rdeči zemlji uspeva refošk, iz katerega pridelujejo temno rdeči teran. Zraven vam ponudijo kraški pršut, sušen na burji.

This destination brings together 2 cities: Sežana, Štanjel.

Delite: WhatsApp
Delite svoja popotniška doživetja s fotografijami Pošljite fotografije vsakega kraja, ki ste ga obiskali. Največje število fotografij na kraj: 5.

Ena destinacija, več poti

Mesta na tej poti

Začnite v enem mestu ali v načrt poti vključite več mest.

Kras in Lipica – lega
ŠtanjelSežana

Meje: Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), Register prostorskih enot, 28/02/2024, licença CC BY 4.0. Priredba: Cidade Turismo.

Kako do tja:Kras in Lipica

✈ Aeroporto di Trieste (TRS), kraj: Ronchi dei Legionari (Itália)· 44 km do cilja (Sežana)

Iz Ljubljane je do Sežane po primorski avtocesti približno 85 km. Sežana leži ob železniški progi med Ljubljano in Trstom, od Trsta pa je oddaljena približno 17 km.

Predlagana točka prihoda:Sežana

Doživite kraj

Kaj početi – Kras in Lipica

Grad Štanjel
Štanjel · Obalno-kraška · Grad

Grad Štanjel

Grad v obzidanem delu Štanjela so konec 17. stoletja prezidali grofje Cobenzli. V njem si lahko ogledate dela Lojzeta Spacala in razstavo o arhitektu Maksu Fabianiju.

Kobilarna Lipica
Sežana · Obalno-kraška · Kobilarna

Kobilarna Lipica

V kobilarni, ki jo je leta 1580 ustanovil nadvojvoda Karel II. Habsburški, je zibelka lipicancev. Obiščite najstarejši hlev, muzej Lipikum in zbirko kočij ter se sprehodite po drevoredih.

Jama Vilenica
Sežana · Obalno-kraška · Jama

Jama Vilenica

V Vilenici pri Lokvi pobirajo vstopnino že od leta 1633, zato velja za najstarejšo turistično jamo v Evropi. Vodnik vas popelje med kapnike in v dvorano, kjer podeljujejo mednarodno literarno nagrado vilenica.

Ferrarijev vrt
Štanjel · Obalno-kraška · Zgodovinski vrt

Ferrarijev vrt

Pod štanjelskim obzidjem se po terasah spušča vrt, ki ga je Maks Fabiani v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja uredil za zdravnika Enrica Ferrarija. Na otoček v ovalnem bazenu vodi beneški mostiček.

Kras in Lipica – prikaži še 1 kraj
Botanični vrt Sežana
Sežana · Obalno-kraška · Botanični vrt

Botanični vrt Sežana

Vrt ob vili Mirasasso je tržaška družina Scaramangà začela urejati leta 1848. Med rastlinami z vsega sveta stoji rastlinjak iz leta 1890, zasnovan po vzoru schönbrunnskega.

Kaj izbrati pred odhodom

Izleti – Kras in Lipica

Izhodišče, trajanje, potek, vključene storitve in okvirna cena vsakega izleta.

Po Lipici med hlevi, muzejem Lipikum in drevoredi

Odhod: Vhod v Kobilarno Lipica, nekaj kilometrov od Sežane Voden ali samostojen ogled peš 2 do 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko

Lipicanci so dobili ime po Lipici, kjer jih redijo že več kot štiri stoletja. Habsburžani so cenili zlasti konje španskega rodu. Ker so jih kraška tla in podnebje spominjali na Španijo, so za dvorno kobilarno izbrali opuščeno poletno rezidenco na Krasu. Uradno so kobilarno ustanovili leta 1580, prve plemenske konje pa so kmalu zatem pripeljali iz Španije. Kljub potresu in vojnam, med katerimi so morali črede večkrat umakniti, se je tradicija ohranila. Lipica je najstarejša evropska kobilarna, v kateri neprekinjeno redijo isto pasmo, z več kot 300 konji pa tudi največja kobilarna lipicancev na svetu. Za voden ali samostojen ogled hlevov in zgodovinskega jedra si vzemite približno 50 minut. Med belimi odraslimi konji boste opazili temna žrebeta. V muzeju Lipikum sredi posestva zgodovino kobilarne in pasme predstavljajo z multimedijskimi vsebinami. Obisk muzeja je vključen v vstopnico. Ogledate si lahko tudi zbirko kočij in dela Avgusta Černigoja, ki je zadnja leta življenja preživel v Lipici. Na sprehodu med travniki, ograjami, hrastovimi gozdovi in drevoredi boste videli, kako je reja konj skozi stoletja oblikovala posestvo. Posebno doživetje je jutranji odhod kobil z žrebeti na pašo ali njihova pozna popoldanska vrnitev.

Kraji na poti: Kobilarna Lipica, Lipikum – muzej lipicanca, Zbirka kočij, Galerija Avgusta Černigoja.

Vključuje: Za kobilarno potrebujete vstopnico, ki vključuje muzej Lipikum; na voljo je tudi družinska. Za predstavo jahalne šole, trening in vožnjo s kočijo veljajo posebne vstopnice.

Nasvet: Od novembra do marca velja krajši odpiralni čas in muzej je ob ponedeljkih praviloma zaprt. Pred odhodom preverite dnevni program, saj se s sezono spreminja.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra je kobilarna odprta dlje in na sporedu so predstave; hleve lahko obiščete vse leto.

Klasična jahalna šola v Lipici od treninga do predstave

Odhod: Kobilarna Lipica Predstava v pokriti jahalnici Približno 1 uro Popoldne Lahko

Na predstavi lipiške klasične jahalne šole si lahko ogledate, kaj zmoreta konj in jahač po več letih skupnega dela. Ob glasbi izvajata zahtevne prvine klasične dresure, od levade, pri kateri se konj dvigne na zadnje noge, do skoka kapriole. Te prvine obvladajo le najbolj izurjeni lipicanci. Pri veliki četvorki več parov jezdi v usklajeni formaciji. Predstava v pokriti jahalnici traja do 55 minut in je primerna za vse starosti. Fotografiranje in snemanje nista dovoljena, psi pa v jahalnico nimajo vstopa. Aprila je predstava običajno enkrat tedensko, maja in oktobra dvakrat, od junija do septembra trikrat. Vse so popoldne. Druge dni si lahko ogledate uradni trening. Pod vodstvom glavnega trenerja jahači v bolj sproščenem vzdušju ponavljajo vaje za nastop. Po koncu jim lahko zastavite vprašanja. Šolanje lipicanca se začne pri treh letih in lahko traja več kot šest let. Na začetku je najpomembneje, da se konj in jahač naučita zaupati drug drugemu. Posestvo lahko spoznate tudi iz kočije med vožnjo po drevoredih.

Kraji na poti: Pokrita jahalnica Kobilarne Lipica, Klasična jahalna šola Lipica.

Vključuje: Vstopnica za predstavo se plača posebej in je ločena od vstopnice za kobilarno; za trening in vožnjo s kočijo prav tako veljajo posebne vstopnice.

Nasvet: Predstave so od aprila do oktobra ob izbranih dnevih. Preverite koledar in si vstopnico priskrbite vnaprej. Pridite dovolj zgodaj, da si pred predstavo ogledate še hleve.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; od junija do septembra je na teden več predstav.

Vilenica in Lokev od jame vil do obrambnega stolpa iz leta 1485

Odhod: Lokev, nekaj kilometrov od Sežane in Lipice Voden ogled jame peš; kratek sprehod po vasi Približno 3 ure Popoldne Lahko

Pri Lokvi obiščite Vilenico, ki velja za najstarejšo turistično jamo v Evropi. Že leta 1633 so si obiskovalci iz Trsta prihajali ogledovat njene mogočne kapnike. Po izročilu so v jami prebivale dobre vile in po njih je dobila ime. Do sredine 19. stoletja je bila najbolj obiskana jama na Krasu, pozneje je zanimanje zanjo upadlo in ohranila je veliko nekdanje podobe. Z vodnikom prehodite 450 m med različno oblikovanimi stalaktiti in stalagmiti. V Plesni dvorani vsako leto podelijo mednarodno literarno nagrado vilenica. V toplejšem delu leta so ogledi navadno ob nedeljah in praznikih popoldne, avgusta vsak dan. Skupine se lahko dogovorijo tudi za druge termine. V Lokvi poiščite še obrambni stolp pri cerkvi sv. Mihaela. Benečani so ga leta 1485 zgradili za obrambo pred turškimi vpadi, pozneje je služil kot vaška žitnica, danes pa je v njem Vojaški muzej Tabor. V zasebni zbirki so oprema iz obeh svetovnih vojn in jugoslovanske vojske, ostanki rimske oborožitve in kozaška uniforma. V cerkvi sv. Mihaela, prezidani leta 1613, si oglejte freske, ki jih je med drugo svetovno vojno naslikal Tone Kralj.

Kraji na poti: Jama Vilenica, Vojaški muzej Tabor, Cerkev sv. Mihaela v Lokvi.

Vključuje: Vodeni ogled jame se plača posebej; avgusta si vstopnico vnaprej zagotovite na spletu, saj je to edina možnost nakupa. Za vojaški muzej potrebujete posebno vstopnico.

Nasvet: V jami je hladno, zato vzemite toplo oblačilo in obujte čevlje z dobrim oprijemom. Pred odhodom preverite dan in uro vodenja, saj so razen avgusta ogledi redki.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; avgusta so ogledi vsak dan.

Živi muzej Krasa med Sežano in Lipico po poti vrtač, suhih zidov in pastirskih hišk

Odhod: Sežana ali Lipica Peš ali s kolesom po označenih poteh 2 do 4 ure Dopoldne ali pozno popoldne Lahko

Živi muzej Krasa se razprostira na več kot 700 hektarih med Sežano, Lipico in staro mejo z Italijo, ob nekdanji avstro-ogrski cesti iz Sežane v Bazovico. Na majhnem prostoru lahko vidite vrtače, udornice, kotanje, škraplje in jame. Zaradi bližine meje je bil dostop skoraj pol stoletja omejen, danes pa večji del območja spada v omrežje Natura 2000. Označene tematske poti, od katerih nekatere prečkajo mejo, vas vodijo mimo vodnjakov, pastirskih hišk, apnenčastih pločnikov in naravnih kamnitih gob do nekdanje smodnišnice in Napoleonovega hrasta. Zidovi in hiške so zloženi iz kamna brez malte. Unesco je umetnost suhozidne gradnje leta 2018 vpisal na seznam nesnovne kulturne dediščine. V hiškah so našli zavetje pastirji, kmetje in kamnoseki. Na robu območja sta Vilenica in Gustinčičeva jama, ki ni odprta za turistične oglede. Globoko pod površjem teče Reka, ki jo na italijanski strani poznajo kot Timavo. Območje prečkata tudi pot Alpe Adria Trail in gozdna učna pot, ki se konča v Kobilarni Lipica.

Kraji na poti: Živi muzej Krasa, Škraplje in vrtače, Suhozidne pastirske hiške, Nekdanja smodnišnica.

Vključuje: Samostojen obisk je brezplačen; za plačljivo vodenje se dogovorite v TIC Sežana.

Nasvet: Poleti vzemite s seboj vodo in pokrivalo. Čas hoje je odvisen od izbrane poti. Za zemljevid povprašajte v sežanskem turističnem informacijskem centru.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do oktobra; poleti zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.

Sežana od botaničnega vrta ob vili Mirasasso do Kosovelove sobe

Odhod: Središče Sežane Peš po središču mesta Približno 2 uri Dopoldne ali popoldne Lahko

Ob vili Mirasasso v središču Sežane si oglejte botanični vrt, zavarovan kot spomenik vrtne umetnosti. Tržaška družina Scaramangà ga je začela urejati leta 1848. Ob vili je sadila rastline z različnih koncev sveta in za vrt skrbela do konca druge svetovne vojne. Po nacionalizaciji so ga odprli za javnost. Med 150 let starimi cedrami vodijo poti mimo pušpanov, striženih v krožnih gredah, in cvetočih pergol do rastlinjaka za palme, posnetka schönbrunnskega na Dunaju. V zbirki je skoraj 200 rastlin. Poleg značilnih kraških vrst poiščite libanonsko cedro, orjaško sekvojo, špansko jelko, tiso, navadni jadikovec in makluro z velikimi zelenimi plodovi. Videli boste tudi kaktuse in eksotične cvetlice. V razstavnem paviljonu sta manjša naravoslovna zbirka in predstavitev zgodovine vrta. V Sežani obiščite še rojstno hišo Srečka Kosovela (1904–1926). Pesnik, kritik in publicist je velik del svojega opusa posvetil Krasu. Njegovemu življenju in delu je namenjena spominska soba, odprta leta 1976 in na novo urejena leta 2014.

Kraji na poti: Botanični vrt Sežana, Vila Mirasasso, Spominska soba Srečka Kosovela.

Vključuje: Za vrt potrebujete vstopnico, na voljo je tudi družinska; za ogled Kosovelove sobe se zaradi kratkega odpiralnega časa dogovorite vnaprej.

Nasvet: Vrt je odprt vsak dan, pozimi krajši čas. Kosovelova spominska soba je na ogled le ob nekaterih delavnikih po nekaj ur, zato se za obisk dogovorite vnaprej.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra je vrt v cvetju; rastlinjak je zanimiv vse leto.

Po Kosovelovi poti iz Sežane v Tomaj med bori in vinogradi

Odhod: Rojstna hiša Srečka Kosovela v Sežani Hoja po označeni poti približno 2 uri in 30 minut (7 km v eno smer) Dopoldne Lahko

Po poti Srečka Kosovela sledite kraški pokrajini iz pesmi tega avantgardnega pesnika. Pot se začne pri njegovi rojstni hiši v Sežani, obide hrib Tabor in se po kolovozu nadaljuje do Tomaja, kjer je živela pesnikova družina. Čaka vas 7 km lahke hoje skozi borove gozdiče, čez kamnito gmajno in mimo vinogradov. Spotoma obiščite Šmarje in lahko dostopno jamo Pustov hram. V Tomaju je obnovljena Kosovelova domačija danes muzej in kulturno središče. Na vodenem ogledu skozi ohranjeno podobo prostorov, družinske predmete, osebne zgodbe in sodobne predstavitve spoznate vsakdan družine, odnose med njenimi člani in njihovo navezanost na Kras. Če bi si prihranili 7 km hoje nazaj, se dogovorite za prevoz do Sežane ali pot nadaljujte v Dutovlje na obisk v vas terana. Kamen, bor, rdečo zemljo in trto iz Kosovelovih verzov boste srečevali vso pot.

Kraji na poti: Spominska soba Srečka Kosovela, Šmarje, Jama Pustov hram, Kosovelova domačija v Tomaju.

Vključuje: Pot je prosto dostopna in brezplačna; vodeni ogled Kosovelove domačije se plača posebej.

Nasvet: Kosovelova domačija je odprta le nekaj ur ob določenih dnevih. Pred odhodom preverite urnik in čas prihoda v Tomaj prilagodite ogledu. S seboj vzemite vodo.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do junija in od septembra do oktobra.

Prikaži dodatne izlete (5)

Po Teranovi krožni poti do Pepinih vrtov v Dutovljah

Odhod: Trg pred Bunčetovo domačijo v Dutovljah Krožni sprehod po vaških in gozdnih poteh 2 do 3 ure (7 km) Dopoldne ali popoldne Lahko

V Dutovljah, kjer je teran doma, se Teranova krožna pot začne na trgu pred Bunčetovo domačijo. Lahka, 7 km dolga pot vas po vaških in gozdnih poteh popelje mimo vinogradov, suhih zidov in kamnitih kraških hiš. Vinogradi so vsak letni čas drugačni. Ob poti na tablah preberite pričevanja o nekdanjem življenju in poiščite stare napise, vklesane v kamen. Za konec se lahko ustavite v kleti na pokušini terana. Na dvorišču Bunčetove domačije si oglejte še Pepina vrtova, kjer kraško pokrajino v malem oblikujejo obdelan kamen in rastline s planote. Pepin kraški vrt je leta 2009 na razstavi v Hampton Courtu prejel zlato medaljo v kategoriji malih vrtov. Pepina zgodba s kamnito pastirsko hiško sredi gmajne je bila nagrajena leta 2012 na razstavi v londonskem Chelseaju. V domačiji je tudi v naravni velikosti poustvarjena soba Borisa Pahorja s pisateljevim pohištvom in predmeti. Avgusta v Dutovljah prirejajo Praznik terana in pršuta, osrednji kraški praznik.

Kraji na poti: Teranova krožna pot, Bunčetova domačija, Pepin kraški vrt, Spominska soba Borisa Pahorja.

Vključuje: Pot je prosto dostopna; za vodeni ogled vrtov se dogovorite vnaprej. Pokušine v kleteh se plačajo posebej.

Nasvet: Za obisk kleti se praviloma dogovorite vnaprej. Pri tem vam pomagajo v TIC Dutovlje, kjer si lahko izposodite tudi električno kolo. Če boste vozili, pokušino prihranite za drugič.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; jeseni se vinogradi obarvajo.

Štanjel za obzidjem od gradu do cerkve sv. Danijela

Odhod: Parkirišče ob vznožju starega dela Štanjela Sprehod po kamnitih ulicah s kratkim vzponom Približno 3 ure Dopoldne ali popoldne lahka (strme ulice in stopnice)

Štanjel, eno najstarejših kraških naselij, se po terasah vzpenja na hrib Turn. Vrh je bil poseljen že v prazgodovini, iz antike so se ohranile sledi rimske utrdbe. V pisnih virih se vas omenja leta 1402. V 15. stoletju so jo pred turškimi vpadi zavarovali z obzidjem. Današnja mreža ozkih ulic in večina hiš sta iz časa razcveta v 16. in 17. stoletju. Grofje Cobenzli so gradu dali renesančno in baročno podobo. V drugi svetovni vojni je bil hudo poškodovan, obnova pa poteka od šestdesetih let 20. stoletja. V grajskem muzeju spoznate naravo in ljudi Krasa tudi skozi izkušnjo burje. Vstopite v vetrovnik in začutite, kako močno in mrzlo zapiha. V grajski Galeriji Lojzeta Spacala je od leta 1988 na ogled stalna zbirka umetnika (1907–2000), znanega po linorezih in lesorezih z istrskimi in kraškimi motivi. Po zvoniku s kapo v obliki limone že od daleč prepoznate cerkev sv. Danijela, zavetnika, po katerem je vas dobila ime. V Kraški hiši, eni najstarejših stavb v vasi, si oglejte etnološko zbirko. Med obema vojnama je takratni župan, arhitekt Maks Fabiani, Štanjel prilagodil sodobnemu življenju in ob tem ohranil značaj vasi.

Kraji na poti: Grad Štanjel, Muzej na gradu Štanjel, Galerija Lojzeta Spacala, Cerkev sv. Danijela, Kraška hiša.

Vključuje: Sprehod po vasi je prost; za grajski muzej in galerijo je potrebna vstopnica. Po predhodnem dogovoru si lahko z vodnikom ogledate tudi prostore, ki so sicer zaprti.

Nasvet: Obiskovalci parkirate na plačljivem parkirišču ob vznožju griča. V stari del vasi se odpravite peš. Za strmejše kamnite ulice obujte čevlje z dobrim oprijemom.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra; pozimi lahko močno piha burja.

Iz Štanjela v Kobdilj skozi Ferrarijev vrt in po Fabianijevi poti

Odhod: Natalijina hiša ob vhodu v Ferrarijev vrt v Štanjelu Sprehod po vrtnih terasah in gozdni poti Približno 2 uri Dopoldne ali pozno popoldne Lahko

Ferrarijev vrt pod vzhodnim štanjelskim obzidjem je najbolj znano delo, ki ga je Maks Fabiani zapustil v vasi. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je za sorodnike več hiš ob obzidju povezal v vilo Ferrari. Ob njej je na terasah uredil sadovnjake, zelenjavne vrtove, pašnike in čebelnjake, pa tudi ovalni bazen, balinišče in ledenico. Posest je zasnoval tako, da bi se sama oskrbovala. Posebej domiselno je rešil zbiranje vode, ki je na Krasu od nekdaj primanjkovalo. Vrt velja za najpomembnejšo slovensko krajinsko ureditev med obema vojnama. Vstopite skozi Natalijino hišo, nekdanji del vile. Danes je v njej center za obiskovalce s stalno razstavo o vrtu, na kateri spoznate Fabianija tudi kot izumitelja. Približno 3 km dolga Fabianijeva pot povezuje krajše sprehode mimo vile in vrta, po stopniščih in drevoredu do razgledišča in čebelnjaka. Vzemite si dobro uro. Sprehod lahko podaljšate do Fabianijevega rodnega Kobdilja. V gozdu ob poti počijte na kateri od klopi, ki jih je zasnoval arhitekt. Z vrta se odpira razgled čez Kras.

Kraji na poti: Ferrarijev vrt, Vila Ferrari, Natalijina hiša, Kobdilj.

Vključuje: Vrt je prosto dostopen; za razstavo v Natalijini hiši in vodene oglede se plača posebej.

Nasvet: Med terasami so stopnice, zato obujte čevlje z dobrim oprijemom. Pred sprehodom si v Natalijini hiši oglejte razstavo, ki pojasnjuje, kako so vrt oskrbovali z vodo.

Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra, ko vrt zeleni in cveti.

Debela griža in Volčji Grad po sledeh gradišča in kraških kamnosekov

Odhod: Volčji Grad v bližini Štanjela Kratek sprehod po kolovozih 1–2 uri Dopoldne ali popoldne Lahko

Na kraških vzpetinah boste marsikje opazili ostanke prazgodovinskih gradišč. Prva naselja s suhozidnimi obzidji so zrasla v bronasti dobi, gradili pa so jih vse do prihoda Rimljanov. Rimski viri med tukajšnjimi ljudstvi omenjajo Histre ilirskega izvora. Na severozahodnem robu Volčjega Grada leži Debela griža, veliko nižinsko gradišče iz časa bronaste in železne dobe, ki ga datirajo okoli 8. stoletja pr. n. št. Za obzidje središča okoliških gradišč so porabili vsaj 13.000 ton kamna. Ob zunanji strani meri okoli 850 m. Večinoma je enojno, na treh odsekih dvojno. Ohranjeni deli so široki od 8 do 15 m in visoki od 2 do 4 m. Iz vasi do gradišča vodita dva kolovoza, tod pelje tudi tematska Pot kamna. Po vrnitvi se sprehodite še po Volčjem Gradu. Delo domačih kamnosekov boste prepoznali na kalonah, vodnjakih, okenskih okvirjih, žlebovih in drobnih okrasnih detajlih.

Kraji na poti: Debela griža, Volčji Grad, Pot kamna.

Vključuje: Samostojen ogled je brezplačen; za vodenje po gradišču in vasi se dogovorite vnaprej in ga plačate posebej.

Nasvet: Obe poti na gradišče se začneta v vasi. Za odcep povprašajte domačine. Izlet lahko združite z obiskom bližnjega Štanjela.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; od aprila do oktobra so dnevi daljši.

Na teran in kraški pršut v kleti in osmice

Odhod: Dutovlje, Tomaj ali Štanjel Z avtom ali kolesom med kraškimi vasmi Pol dneva Popoldne Lahko

Kraška rdeča zemlja daje pečat pridelkom s planote. V kleteh okoli Dutovelj in Tomaja lahko poskusite teran, vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, izrazito rubinaste barve in živahne kisline. Kraški pršut zori na zraku, pri sušenju pa pomaga hladna, suha burja. V Kobjeglavi pri Štanjelu že od leta 1966 deluje družinska pršutarna, kjer dotok zraka še vedno uravnavajo ročno. Po dogovoru lahko obiščete zorilnico, pokusite njihove izdelke in se preizkusite v ročnem rezanju pršuta. Tam zorijo tudi panceta ter pršuti divjega prašiča, jelena in gamsa. Na kraški mizi vam ob kozarcu hišnega vina ponudijo domač kruh, rezino pršuta, panceto in zašinek. Če bi jih radi poskusili na osmici, preverite termine. Kmetije v različnih obdobjih leta za nekaj dni odprejo dvorišče in klet, kjer ponudijo svoje vino in suhomesnate izdelke. Na štanjelskem gradu lahko obiščete še vinoteko s kraškimi vini. Iz vasi lahko odnesete tudi sir, med s kraške gmajne, dišavnice ali domače žganje. Vino okušajte zmerno.

Kraji na poti: Kleti s teranom, Pršutarna v Kobjeglavi, Osmice, Vinoteka na gradu Štanjel.

Vključuje: Pokušine, obiski pri ponudnikih in obroki se plačajo posebej, navadno je potrebna rezervacija.

Nasvet: V TIC Sežana, Dutovlje ali Štanjel preverite, katere osmice so tisti teden odprte. Če se odpravljate na pokušino, si uredite prevoz. V kraških občinah je na voljo tudi prevoz na klic.

Najboljši čas za obisk: Vse leto; avgusta je Praznik terana in pršuta, na začetku jeseni pa trgatev.

Po dnevih

Kras in Lipica – načrt poti. Število dni: 1, 2in3

Predlogi za načrtovanje poti. Vrstni red dni prilagodite vremenu in razpoložljivosti izletov.

1 dni · En dan na Krasu med Lipico in Štanjelom

ZaČe načrtujete enodnevni izlet z avtom iz Ljubljane, z Obale ali iz Trsta. · Izhodišče:Enodnevni izlet; za prenočitev lahko izberete Sežano, Lipico ali Štanjel.
  1. Dan 1 · Dopoldne v Lipici, popoldne v Štanjelu

    Zgodaj zjutraj obiščite Lipico. Za ogled hlevov in muzeja Lipikum ter sprehod po drevoredih si vzemite 2 do 3 ure. Na kosilo se ustavite v eni od kraških vasi in poskusite pršut ter kaj iz domače kuhinje. Popoldne v Štanjelu pustite avto ob vznožju griča. Peš se povzpnite za obzidje, obiščite grad z muzejem in Galerijo Lojzeta Spacala ter cerkev sv. Danijela. Dan sklenite ob ovalnem bazenu Ferrarijevega vrta z razgledom čez Kras. Če bi si v Lipici ogledali popoldansko predstavo jahalne šole, izlet začnite v Štanjelu.

2 dni · Dva dni na Krasu med lipicanci, Vilenico, Štanjelom in teranom
ZaČe bi z avtom v miru obiskali glavne znamenitosti Krasa in poskusili domače pridelke. · Izhodišče:Sežana ali Lipica (1 noč) in Štanjel ali katera od vinorodnih vasi (1 noč)
  1. Dan 1 · Lipica, Vilenica in Sežana

    Dopoldne v Lipici obiščite hleve, muzej Lipikum in zbirko kočij. V sezoni preverite, ali je na sporedu tudi predstava ali javni trening jahalne šole. Po kosilu se ob razpisanem terminu odpravite na vodeni ogled Vilenice pri Lokvi in se ustavite v Vojaškem muzeju Tabor v stolpu iz leta 1485. Pozno popoldne obiščite botanični vrt ob vili Mirasasso v Sežani. Če v jami ni ogleda, se sprehodite po Živem muzeju Krasa med Sežano in Lipico.

  2. Dan 2 · Štanjel in vinorodne vasi

    Dopoldne se sprehodite skozi obzidani Štanjel ter obiščite grad, Galerijo Lojzeta Spacala, cerkev sv. Danijela in Ferrarijev vrt. Če radi hodite, pot nadaljujte po Fabianijevi poti v Kobdilj. Po kosilu v okolici obiščite Dutovlje in Tomaj. Oglejte si Pepina vrtova, prehodite del Teranove krožne poti med vinogradi in suhimi zidovi ter se vnaprej dogovorite za pokušino v kleti. Če imate na voljo še eno popoldne, rezervirajte ogled pršutarne v Kobjeglavi.

3 dni · Trije dnevi na Krasu od Lipice do Kosovelove poti in gradišča pri Volčjem Gradu
ZaČe radi hodite in bi z avtom ali kolesom spoznali tudi manjše kraške vasi. · Izhodišče:Sežana ali Lipica (1 noč) in Štanjel ali okolica (2 noči)
  1. Dan 1 · Lipica in Živi muzej Krasa

    Dopoldne si v Lipici oglejte hleve in muzej Lipikum. Če je popoldne na sporedu predstava jahalne šole, ostanite še nanjo ali pa se po posestvu zapeljite s kočijo. Proti večeru se odpravite v Živi muzej Krasa med vrtače, škraplje, suhe zidove in pastirske hiške. Prenočite v Sežani ali Lipici.

  2. Dan 2 · Iz Sežane po Kosovelovi poti in v Dutovlje

    Zjutraj obiščite sežanski botanični vrt in nato pri rojstni hiši Srečka Kosovela stopite na Kosovelovo pot. Do Kosovelove domačije v Tomaju je skozi borove gozdiče in mimo vinogradov 7 km oziroma približno dve uri in pol hoje. Preverite, kdaj je domačija odprta. Po kosilu v Tomaju ali Dutovljah obiščite Pepina vrtova in katero od teranovih kleti. Če je tisti dan razpisan ogled Vilenice, lahko popoldne namenite jami pri Lokvi.

  3. Dan 3 · Štanjel, Ferrarijev vrt in Volčji Grad

    Dopoldne v obzidanem Štanjelu obiščite grajski muzej z vetrovnikom, v katerem občutite burjo, Galerijo Lojzeta Spacala in Kraško hišo. Spustite se v Ferrarijev vrt in po želji nadaljujte po Fabianijevi poti do Kobdilja. Popoldne se odpeljite do bližnjega Volčjega Grada, kjer si oglejte kamnite portale in obzidje gradišča Debela griža. Če imate še en dan, lahko izlet podaljšate do Škocjanskih jam in Postojnske jame.

Najboljši čas za obisk

Kdaj se odpraviti:Kras in Lipica po mesecih

Za sprehode po kraških vaseh in obisk Lipice so najprijetnejši meseci od aprila do junija ter september in oktober. Poletja so vroča in suha, pozimi pa zna močno zapihati burja. Kobilarna je odprta vse leto, pozimi ima krajši odpiralni čas.

The seasons shown are the most usual ones; nature doesn't always follow the calendar.

januar Zmerne padavine

zima · burja · krajši odpiralni čas kobilarne

Januarja so v Godnjah pri Tomaju na 320 m nadmorske višine v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno temperaturo 2,1 °C in okoli 87 mm padavin. Jutranje temperature se spustijo do približno –2 °C, dnevne se povzpnejo do okoli 7 °C. Sneg obleži v povprečju le tri dni. Ob močni burji vas bo zeblo še bolj, zato vzemite vetrovko in kapo. Kobilarna Lipica je odprta krajši čas, Vilenica pa za posamezne obiskovalce nima ogledov. Za mrzel dan izberite muzej na štanjelskem gradu, obisk kleti ali kosilo na Krasu.

februar Zmerne padavine

zima · hladni sončni dnevi

Februar je bil v Godnjah pri Tomaju (320 m) v obdobju 1981–2010 najbolj suh mesec, s približno 76 mm padavin in povprečno temperaturo 2,8 °C. Več kot polovico juter še spremlja slana, dnevne najvišje temperature sežejo do 8 °C. V Štanjelu in okoliških vaseh si lahko privoščite miren sprehod. Vojaški muzej Tabor v Lokvi je odprt le ob koncu tedna. Ker lahko še vedno močno piha burja, se oblecite v več plasti in vzemite vetrovko.

marec Zmerne padavine

konec zime · prvi cvetovi

Marca je v Godnjah pri Tomaju na 320 m povprečna temperatura v obdobju 1981–2010 znašala 6,3 °C, padlo je okoli 90 mm padavin. Čez dan se ogreje do približno 12 °C, zjutraj pa je še mogoča pozeba. V Sežani se podaljša odpiralni čas botaničnega vrta. V Lipici še zadnji mesec velja krajši urnik in predstav jahalne šole še ni. Za prve pomladne izlete vzemite jakno in nekaj nepremočljivega.

april Veliko padavin

pomlad · začetek ogledov Vilenice · predstave v Lipici

Aprila se na Krasu jasni dnevi izmenjujejo s plohami. V Godnjah pri Tomaju na 320 m je bilo v obdobju 1981–2010 povprečno 10,3 °C in okoli 99 mm padavin. Čez dan se ogreje do približno 16 °C. V Vilenici se začnejo ogledi, praviloma ob nedeljah in praznikih. V Lipici velja daljši urnik, predstava jahalne šole pa je navadno enkrat na teden. Na poletni urnik preide tudi štanjelski grad. Za Teranovo krožno pot ali Kosovelovo pot vzemite s seboj dežni plašč.

maj Veliko padavin

pomlad · cvetoči travniki · pohodne poti

Maja so dnevi dolgi, Kras pa zelen in v cvetju. V Godnjah pri Tomaju (320 m) je povprečje za obdobje 1981–2010 znašalo 15,2 °C in okoli 115 mm padavin, dnevne najvišje temperature so dosegle 21 °C. To je prijeten čas za sprehod po Živem muzeju Krasa ali kolesarjenje med vasmi. V Lipici so predstave navadno dvakrat na teden, na pašo pa že odhajajo kobile z letošnjimi žrebeti. Kosovelova domačija v Tomaju preide na poletni urnik. Oblecite se v lahka oblačila v več plasteh in vzemite zaščito pred dežjem.

junij Veliko padavin

začetek poletja · več predstav v Lipici

Junija je bilo v Godnjah pri Tomaju na 320 m v obdobju 1981–2010 povprečno 18,5 °C in okoli 126 mm padavin, velik del v poznih popoldanskih nevihtah. Najvišje dnevne temperature presegajo 24 °C. V lipiški jahalni šoli se začne obdobje treh predstav na teden, ki traja do septembra. Peš se odpravite zjutraj, ko pa se ogreje, obiščite klet ali muzej. Vzemite pokrivalo in vodo.

julij Zmerne padavine

poletje · najtoplejši in najbolj sončen mesec

Julij je na Krasu najbolj sončen mesec. V Godnjah pri Tomaju (320 m) so v obdobju 1981–2010 izmerili najvišjo mesečno povprečno temperaturo, 20,8 °C, in približno 82 mm padavin. Čez dan je okoli 27 °C, približno sedem dni v mesecu temperatura preseže 30 °C. Na sprehod se odpravite zgodaj ali pozno popoldne. Prijetno hladna Vilenica in muzej Lipikum sta dobra izbira za vroči del dneva. Do obale je manj kot pol ure vožnje. Vzemite pokrivalo in kremo za zaščito pred soncem.

avgust Veliko padavin

poletje · Praznik terana in pršuta v Dutovljah · vsakodnevni ogledi Vilenice

Avgusta so v Godnjah pri Tomaju (320 m) v obdobju 1981–2010 izmerili povprečno temperaturo 20,3 °C in okoli 117 mm padavin, ki večinoma padejo ob nevihtah. Dnevne najvišje temperature so okoli 27 °C. V Dutovljah je čas za Praznik terana in pršuta s kraškimi jedmi ter kulturnim, športnim in etnografskim programom. Datum osrednjega kraškega praznika se iz leta v leto spreminja. Če želite v času praznika prenočiti v bližini, si nastanitev rezervirajte vnaprej. V Vilenici so ta mesec vodeni ogledi vsak dan, vstopnico pa si priskrbite na spletu.

september Veliko padavin

začetek jeseni · trgatev

Septembra se v kraških vaseh, kjer pridelujejo teran, navadno začne trgatev. V Godnjah pri Tomaju na 320 m je povprečje v obdobju 1981–2010 znašalo 15,9 °C in okoli 140 mm padavin, dnevne najvišje temperature pa so dosegle 22 °C. V Lipici so do konca meseca še tri predstave tedensko, v Vilenici se ogledi vrnejo na nedelje in praznike. Za izlet po pešpoteh in obisk kleti vzemite nepremočljivo oblačilo.

oktober Veliko padavin

jesen · kraške jesenske barve · zadnji sezonski ogledi Vilenice

Oktober je na Krasu med najbolj namočenimi meseci. V Godnjah pri Tomaju (320 m) je v obdobju 1981–2010 v povprečju padlo okoli 154 mm padavin. Povprečna temperatura je bila 11,5 °C, dnevne najvišje okoli 17 °C. Vinogradi se po trgatvi obarvajo. Ta mesec se končajo sezonski ogledi Vilenice in predstave v Lipici, ki so oktobra navadno dvakrat na teden. Ob koncu meseca štanjelski grad preide na zimski urnik. Za sprehod vzemite jakno in nepremočljive čevlje.

november Veliko padavin

jesen · martinovo in mlado vino · najbolj namočen mesec

Novembra so dnevi kratki. V Godnjah pri Tomaju na 320 m je v obdobju 1981–2010 novembra v povprečju padlo okoli 157 mm padavin, največ v letu, povprečna temperatura pa je bila 6,8 °C. Okoli martinovega, 11. novembra, v kleteh poskusite mlado vino. V Lipici začne veljati krajši urnik, muzej je ob ponedeljkih zaprt. V Vilenici se sezona ogledov za posamezne obiskovalce konča. Izlet namenite muzejem in kletim ter se ustavite na kraškem pršutu.

december Veliko padavin

začetek zime · jaslice v Štanjelu

Decembra je bilo v Godnjah pri Tomaju (320 m) v obdobju 1981–2010 v povprečju 3,3 °C in okoli 134 mm padavin. Jutranje temperature so blizu ničle. Sneg je redek in se hitro stopi, burja pa lahko močno zapiha. Za izlet vzemite topel plašč, ki vas bo ščitil tudi pred vetrom. V Štanjelu je ob koncu leta navadno na ogled razstava jaslic. V Lipici velja krajši odpiralni čas, sežanski botanični vrt pa je 25. decembra zaprt.

Načrtujte pot

Kako do tja:Kras in Lipica

Z vlakom v Sežano in Štanjel

V Sežano se pripeljete z vlaki Slovenskih železnic. Nedaleč čez mejo sta na italijanskem železniškem omrežju tudi postaji v Trstu in na Opčinah. Štanjel ima postajo na progi Sežana–Nova Gorica, manj kot 1 km od srednjeveškega dela vasi. Iz Sežane proti Lipici in Lokvi nadaljujte s kolesom, s taksijem ali s prevozom na klic. Vozni redi se razlikujejo glede na dan v tednu. Pred odhodom preverite povezave, zlasti ob koncu tedna, ko jih je manj.

Z avtobusom

Večje kraje na Krasu povezujejo redne avtobusne linije. V Štanjel vozijo avtobusi iz Sežane in Nove Gorice. Izstopite ob regionalni cesti ob vznožju srednjeveške vasi. V Sežani vozijo tudi lokalni avtobusi, regionalne povezave pa zagotavljata Nomago in Arriva. Za pot do manjših vasi preverite tudi povratno povezavo, saj so avtobusi redki, zlasti zvečer in ob koncu tedna.

Z avtom

Iz Ljubljane ali Kopra se odpeljite po A1 in sledite odcepu za Sežano. Od Ljubljane do Sežane je približno 85 km, od Sežane do Trsta okoli 17 km. Do Postojnske jame ali obale je manj kot pol ure vožnje. Za vožnjo po avtocestnih odsekih, kjer je predpisana e-vinjeta, jo za vozilo do 3,5 t pred vožnjo uredite na njegovo registrsko številko. Po planoti vodijo regionalne in lokalne ceste. Veliko javnih parkirišč je brezplačnih. Kjer je čas parkiranja omejen, na vidnem mestu za vetrobranskim steklom označite čas prihoda s parkirno uro ali listkom. V delih Sežane in Štanjela je parkiranje plačljivo, plačate lahko z gotovino ali prek aplikacije. V Štanjelu pustite avto ob vznožju griča. V stari del vasi lahko zapeljejo le stanovalci in dostava.

Kako od vasi do vasi

Znamenitosti so raztresene po planoti, zato jih najlaže povežete z avtom. V občinah Sežana, Komen, Divača in Hrpelje - Kozina lahko prek aplikacije naročite tudi prevoz na klic. Izberete uro in kraj, cena pa je ugodnejša kot pri taksiju. Ob delavnikih prevoz vozi od jutra do zgodnjega večera, ob koncu tedna po predhodnem dogovoru. Tako lahko pridete tudi do štanjelskega gradu ali Lipice. Po asfaltiranih stranskih cestah in makadamu lahko med vasmi kolesarite vse leto, v TIC Dutovlje si izposodite tudi električno kolo. Na voljo so taksiji. Po starem Štanjelu, lipiškem posestvu in središču Sežane se sprehodite peš.

Vstopnice in rezervacije

Za Lipico lahko vstopnico kupite pri vhodu ali na spletu, ogled muzeja Lipikum je vključen. Za predstave jahalne šole, ki so od aprila do oktobra ob določenih dnevih, potrebujete posebno vstopnico. V Vilenico greste lahko samo z vodnikom ob razpisanih urah, avgusta pa vstopnico kupite izključno na spletu. Za sežanski botanični vrt jo dobite pri vhodu. Za Kosovelovo spominsko sobo v Sežani in domačijo v Tomaju se dogovorite vnaprej, saj sta odprti le ob določenih dnevih in urah. V Štanjelu vstopnico za grajski muzej in galerijo kupite v centru za obiskovalce. Vodenje po vasi rezervirajte vnaprej. Tudi za ogled Pepinih vrtov, kleti, pršutarne ali vodenje po gradišču Debela griža se prej dogovorite. Če pridete avgusta na Praznik terana in pršuta, si zgodaj rezervirajte prenočišče. Pred izletom preverite veljavne cenike.

Izhodišče za raziskovanje

Kje prenočiti in kje jesti

Pred odhodom

Praktične informacije

Z nekaj načrtovanja boste imeli več časa za uživanje na poti.

Kdaj se odpraviti

Za sprehode po kraških vaseh in obisk Lipice so najprijetnejši meseci od aprila do junija ter september in oktober. Poletja so vroča in suha, pozimi pa zna močno zapihati burja. Kobilarna je odprta vse leto, pozimi ima krajši odpiralni čas.

The seasons shown are the most usual ones; nature doesn't always follow the calendar.

Koliko dni ostati

Za prvi obisk si vzemite dva dni. Prvega namenite Lipici, Vilenici in sežanskemu botaničnemu vrtu, drugega Štanjelu in vinorodnim vasem. Do Škocjanskih jam ali Postojne je manj kot uro vožnje.

V katerem mestu prenočiti

Za obisk Lipice in Vilenice je priročno prenočiti v središču Sežane ali blizu postaje. Če iščete mir in bi šli zvečer še v klet, lahko v Tomaju, Dutovljah ali Štanjelu prenočite na turistični kmetiji ali v sobi v kraški hiši. Prenočišče je tudi na posestvu kobilarne v Lipici.

Spoštujte kraj

Odnesite svoje odpadke, upoštevajte oznake in podprite lokalne ponudnike. V naravi upoštevajte navodila za obiskovalce.

Odgovori na vaša vprašanja

Pogosta vprašanja – Kras in Lipica

Koliko dni si je vredno vzeti za Kras?

V dveh dneh si lahko ogledate Lipico, Vilenico in Sežano ter naslednji dan še Štanjel in vinorodne vasi. Če ostanete še tretji dan, lahko obiščete Škocjanske jame ali Postojnsko jamo.

Ali za izlet po Krasu potrebujete avto?

V Sežano lahko pridete z vlakom ali avtobusom. Za izlet do Lipice, Vilenice, Štanjela in okoliških vasi je avto priročen, saj so kraji precej narazen, povezave z javnim prevozom pa redke.

Si lahko Kras ogledate na enodnevnem izletu iz Ljubljane?

Da. Do Sežane je po primorski avtocesti približno 85 km. V enem dnevu si lahko ogledate Lipico in Štanjel. Če želite v miru obiskati še Vilenico in katero od kleti, prenočite na Krasu.

Kaj daje teranu značilen okus?

Na kraški rdeči zemlji iz grozdja sorte refošk pridelujejo teran, vino temno rdeče barve z izrazito kislino. V kraških kleteh ga poskusite ob rezini domačega pršuta.

Kdaj je najlepše obiskati Kras?

Za izlet so najprijetnejši dnevi od aprila do junija ter septembra in oktobra, ko so temperature zmerne. Poleti je na planoti vroče, pozimi pa pogosto piha močna burja.

Kdaj si lahko v Lipici ogledate predstavo z lipicanci?

Predstave so popoldne ob določenih dnevih od aprila do oktobra. Aprila so navadno enkrat na teden, maja in oktobra dvakrat, od junija do septembra pa trikrat. Predstava traja do 55 minut in zanjo potrebujete posebno vstopnico. Druge dni si lahko ogledate trening jahalne šole. Pred obiskom preverite spored.

Je ogled Kobilarne Lipica mogoč vse leto?

Da. Hleve lahko obiščete vse leto. Od aprila do oktobra so odprti dlje, od novembra do marca pa krajši čas. Pozimi je muzej Lipikum ob ponedeljkih praviloma zaprt. Vodeni ali samostojni ogled traja približno 50 minut, vstop v muzej pa je vključen v ceno vstopnice.

Kako poteka ogled jame Vilenice?

V jamo se lahko odpravite le z vodnikom. Od aprila do oktobra so ogledi praviloma ob nedeljah in praznikih popoldne, avgusta pa vsak dan s predhodnim spletnim nakupom vstopnice. Skupine se lahko dogovorijo tudi za drug termin. Urejena pot je dolga 450 m. Vzemite toplo oblačilo in obujte čevlje z dobrim oprijemom. Pred odhodom preverite urnik.

Kako pridete v Štanjel brez avtomobila?

Z vlakom po progi Sežana–Nova Gorica ali z avtobusom iz enega od obeh krajev. Od železniške postaje do starega dela Štanjela je manj kot 1 km, avtobus pa ustavi ob vznožju griča. Povezav je malo, zlasti ob koncu tedna, zato vnaprej preverite vozni red. Na voljo je tudi prevoz na klic.

Se lahko z avtom zapeljete v stari del Štanjela?

Dovoz je dovoljen le stanovalcem in za dostavo. Avto pustite na plačljivem parkirišču ob vznožju griča in se med hiše povzpnite peš. Vzpon po kamnitih ulicah je kratek, a vas ponekod čakajo strmejši odseki in stopnice.

Kdaj lahko na Vipavskem obiščete osmico?

V turističnih informacijskih centrih v Sežani, Dutovljah in Štanjelu vam povedo, katere osmice so trenutno odprte. Vsaka kmetija ima svoje termine. Takrat za nekaj dni odpre dvorišče in klet ter ponudi domače vino, pršut, suhomesnate izdelke in druge dobrote s kmetije.

Kam na Krasu, ko dežuje ali piha burja?

V Lipici obiščite muzej Lipikum ali si ob dnevih predstav oglejte lipicance v pokriti jahalnici. Na štanjelskem gradu vas čakata muzej z vetrovnikom, v katerem lahko občutite burjo, in Galerija Lojzeta Spacala. V Sežani si oglejte rastlinjak botaničnega vrta, ob razpisanih terminih pa še Vilenico. Zavetje ponujajo tudi kraške vinske kleti.

Kje prenočiti na Krasu, v Sežani, Lipici ali Štanjelu?

Če pridete z vlakom ali avtobusom, je najbolj priročna Sežana. Za daljši obisk kobilarne izberite Lipico. Če vas mikajo kamnite hiše in bližina vinskih kleti, prenočite v Štanjelu, Dutovljah ali Tomaju. Za pot med vasmi vam bo prišel prav avto.

Odkrijte druge destinacije Iskanje po zvezni državi in mestu

Več kot vodnik