Staro Novo mesto, od Glavnega trga in Brega do mostov čez Krko
Odhod: Glavni trg, Novo mesto Peš po starem mestnem jedru Približno 2 uri in pol Dopoldne ali pozno popoldne Lahka, z nekaj kratkimi vzponi
Staro Novo mesto je zraslo v okljuku Krke, ki je nekoč varovala mesto s treh strani. Na sredini leži Glavni trg, ki ga novomeška turistična organizacija predstavlja kot največji srednjeveški trg pri nas. Arkade spominjajo na čas, ko je bilo tu živahno trgovsko središče. Na trgu poiščite rotovž, turističnoinformacijski center in Kettejev vodnjak z verzi iz pesmi Na trgu Dragotina Ketteja. Nad strehami se dvigata zvonika cerkva sv. Nikolaja in sv. Lenarta. Slednja pripada frančiškanskemu samostanu, v njegovi knjižnici pa hranijo tudi inkunabule. Če se spustite proti reki, pridete na Breg, kjer se nad vodo stiskajo stare hiše. Čez Kandijski most in brvi, med njimi Julijino brv, lahko sklenete krog po obeh bregovih. Od tam se lepo vidita staro jedro in zvonik stolnice nad njim. Turističnoinformacijski center pripravlja vodene oglede, del dneva pa po starem jedru vozi tudi električni minibus Leon.
Kraji na poti: Glavni trg, Rotovž, Kettejev vodnjak, Frančiškanski samostan in cerkev sv. Lenarta, Breg, Kandijski most.
Vključuje: Samostojen sprehod je brezplačen; voden ogled v organizaciji turističnoinformacijskega centra se plača posebej.
Nasvet: Hiše na Bregu se najlepše vidijo z nasprotnega brega Krke in z brvi. Za ogled knjižnice frančiškanskega samostana v turističnoinformacijskem centru vprašajte, ali je tisti dan možen voden obisk.
Najboljši čas za obisk: Vse leto. Od maja do septembra je na trgu najbolj živahno in lahko posedite za mizami na prostem.
Na Kapitelj do stolnice sv. Nikolaja in razgledišča v zvoniku
Odhod: Glavni trg, Novo mesto Peš, v zvoniku se povzpnete po stopnicah Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne ali popoldne Srednje zahtevna, 126 stopnic
Stolnica sv. Nikolaja stoji na Kapitlju, najvišji točki starega Novega mesta nad okljukom Krke. Cerkev iz 14. stoletja ima gotski prezbiterij in 53 m visok zvonik, po katerem že od daleč prepoznate mestno jedro. Nad glavnim oltarjem je najbolj znana umetnina v stolnici, slika sv. Nikolaja beneškega slikarja Tintoretta. V zvoniku so uredili razgledišče Kapitelj. Po 126 stopnicah se povzpnete približno 24 m visoko, od koder lahko pogledate čez staro jedro in Krko proti vinogradom na Trški gori in Gorjancem s Trdinovim vrhom. Mestna turistična organizacija ga predstavlja kot osrednje novomeško razgledišče. Z Glavnega trga do stolnice potrebujete le nekaj minut hoje po ulicah navkreber.
Kraji na poti: Stolnica sv. Nikolaja, Razgledišče Kapitelj.
Vključuje: Ogled stolnice zunaj bogoslužja; za razgledišče v zvoniku kupite posebno vstopnico v turističnoinformacijskem centru na Glavnem trgu.
Nasvet: Pred vzponom v turističnoinformacijskem centru kupite vstopnico in preverite, katere dni je razgledišče odprto. Stopnišče v zvoniku je ozko in vzpon ni primeren, če težko hodite po stopnicah. Obisk cerkve načrtujte zunaj časa bogoslužja.
Najboljši čas za obisk: Vse leto. V jasnem vremenu pogled seže do Gorjancev.
Železnodobne situle v Dolenjskem muzeju
Odhod: Staro mestno jedro Novega mesta Z Glavnega trga peš do muzeja Približno 2 uri Dopoldne ali popoldne Lahko
V Dolenjskem muzeju boste izvedeli, zakaj Novemu mestu pravijo mesto situl. V starejši železni dobi, med 8. in 4. stoletjem pr. n. št., je bilo tu pomembno regionalno središče. V novomeških grobovih, med drugim v Kandiji in na Kapiteljski njivi, so odkrili devet bronastih situl s figuralnimi prizori in sedem neokrašenih. Stalna razstava Arheološka podoba Dolenjske zaseda pritličje in prvo nadstropje Križatije. Poleg situl so na ogled ogrlice iz jantarnih in steklenih jagod, steklene zapestnice, grške bronaste čelade in grško posodje. Večina predmetov izvira iz grobov na Kapiteljski njivi. V muzeju so tudi zgodovinske in umetnostne razstave, posebej pa sta predstavljena olimpionik Leon Štukelj in harmonikar Lojze Slak. Likovni umetnosti je posvečen še Jakčev dom, ki nosi ime slikarja Božidarja Jakca. Muzej prireja Praznik situl, na katerem z eksperimentalno arheologijo oživlja vsakdan in kulinariko železne dobe.
Kraji na poti: Dolenjski muzej, Razstava Arheološka podoba Dolenjske, Jakčev dom.
Vključuje: Muzejska vstopnica se plača posebej.
Nasvet: Muzej je ob ponedeljkih zaprt, poletni urnik pa velja od aprila do oktobra. Za nedeljski ogled Jakčevega doma se dogovorite vnaprej. Ob obisku prosite za tiskani vodnik po arheološki razstavi.
Najboljši čas za obisk: Vse leto. Ogled je primeren tudi za deževen dan.
Na Krko v Novem mestu s kopališča, z veslom ali s splavom
Odhod: Mestna plaža v Portovalu ali Pugljevo pristanišče v Novem mestu S čolnom na vesla, kanujem, supom ali lesenim splavom Od 1 do 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko
Krka je največja dolenjska reka, znana po okljukih in lehnjakovih pragovih. Izvira blizu vasi Krka in se pri Brežicah izliva v Savo. Območje reke sodi v omrežje Natura 2000. V vodi živijo šarenke, potočne postrvi in lipani. V Novem mestu je tok počasen in primeren za veslanje. Mestna plaža leži na desnem bregu pod športnim parkom Portoval, približno deset minut hoje od Glavnega trga. Tam se lahko kopate ali si izposodite sup, kanu ali lesen čoln na vesla. Če veslate s tokom, do Brega priveslate pod brvjo na Loki ter pod železniškim in cestnim mostom, nato nadaljujete do Julijine brvi in Kandijskega mostu. Okljuke Krke lahko spoznate tudi z večjega Rudolfovega splava ali manjšega splava Nika. Julija in avgusta ob izbranih nedeljah iz Pugljevega pristanišča odpluje splav, ki se po približno 45 minutah vrne na izhodišče. Če ostanete na kopnem, se lahko ob reki sprehodite po Ragovem logu, kjer so tudi prostori za piknik.
Kraji na poti: Mestna plaža v Portovalu, Krka, Breg, Ragov log.
Vključuje: Izposoja supa, kanuja ali čolna in vožnja s splavom se plačajo posebej; ribolovno dovolilnico lahko kupite v turističnoinformacijskem centru.
Nasvet: Rednih plovb s splavom je le nekaj, zato pred obiskom preverite poletni razpored. Za druge termine v turističnoinformacijskem centru povprašajte o naročenih vožnjah. Po močnem dežju lahko Krka naraste in plovbe odpadejo.
Najboljši čas za obisk: Od junija do septembra. Redne vožnje s splavom so na sporedu julija in avgusta.
Grad Otočec in vinogradi na Trški gori
Odhod: Novo mesto Z avtom ali s kolesom; na Trško goro tudi peš Približno 5 ur Popoldne ali ves dan Z avtom lahka; peš srednje zahtevna
Grad Otočec stoji na otoku sredi Krke, 7 km nižje od Novega mesta. Naš edini otoški grad se v virih prvič omenja v 13. stoletju in je kulturni spomenik državnega pomena. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov, danes pa v njem domuje hotel. Na otok pridete čez lesena mostova, ob reki pa se lahko sprehodite po grajskem parku. Na drugi strani doline se do 428 m dviga Trška gora, vinogradniški grič nad Novim mestom, ki slovi po izjemni gostoti zidanic. Na vrhu stojijo romarska cerkev Marijinega rojstva iz leta 1623 in trškogorske lipe, stare več kot 400 let. Na pobočjih pridelujejo dolenjski cviček, lahko rdečkasto vino iz rdečih in belih sort. V nekaterih zidanicah ga lahko po predhodnem dogovoru pokusite. Če se odpravite peš, sledite markirani poti z Glavnega trga prek Ragovega loga in Krke ter skozi Ždinjo vas na vrh. Po podatkih lokalne turistične organizacije je pot dolga 13,6 km, srednje zahtevna in traja približno dve uri in pol.
Kraji na poti: Grad Otočec, Grajski park, Trška gora, Cerkev Marijinega rojstva, Trškogorske lipe.
Vključuje: Vstop v grajski park je prost; pokušine vina v zidanicah so plačljive in po predhodni rezervaciji.
Nasvet: Grad uporabljata hotel in restavracija, za sprehod pa so dostopni mostova in park. Če načrtujete pokušino na Trški gori, si za povratek naročite taksi ali se dogovorite, kdo bo ostal trezen in vozil. Iz Novega mesta na Otočec vozi regionalni avtobus, ob koncih tedna so povezave redke.
Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra. Septembra in oktobra je v vinogradih trgatev.
Po bukovih gozdovih Gorjancev na Trdinov vrh
Odhod: Gabrje ob vznožju Gorjancev, dostop z avtom iz Novega mesta Z avtom do Gabrja, nato peš po planinski poti Od pol dneva do celega dne Ves dan Srednje zahtevna do zahtevna
Gorjanci, največje dolenjsko hribovje, se raztezajo vzdolž meje s Hrvaško. Najvišji je Trdinov vrh (1178 m), ki so ga leta 1922 poimenovali po pisatelju Janezu Trdini. Na hrvaški strani ga poznajo kot Sveto Gero. Čez vrh, kjer stojijo visok betonski stolp in ostanki cerkvic, poteka državna meja. Pobočja poraščajo obsežni bukovi gozdovi, na severni strani so se ohranili tudi predeli pragozda. Številni izviri, med njimi Minutnik in Gospodična, napajajo novomeško kotlino. Običajno se na vrh odpravite iz Gabrja po markirani poti do planinskega doma pri izviru Gospodična, od tam pa nadaljujete na vrh. Za celodnevno turo se lahko na pot podate že iz središča Novega mesta. Označena gozdna pot do Trdinovega vrha je dolga 23,3 km, traja približno osem ur in velja za zahtevno. Na Gorjancih lahko izberete tudi krajše tematske poti ali posamezne odseke Trdinove poti.
Kraji na poti: Gorjanci, Izvir Gospodična, Trdinov vrh (1178 m).
Vključuje: Uporaba pohodniških poti je brezplačna.
Nasvet: S seboj vzemite vodo in toplo oblačilo, zaradi poti ob državni meji pa tudi osebni dokument. Pozimi sta na vrhu lahko sneg in led. Makadamska cesta iz Gabrja je ponekod v slabšem stanju, zato se pred odhodom o njej pozanimajte v novomeškem turističnoinformacijskem centru.
Najboljši čas za obisk: Od maja do oktobra. Oktobra se bukovi gozdovi jesensko obarvajo.