Po grajskih poteh na Stari grad Celje
Odhod: Parkirišče pri sotočju Voglajne in Savinje v Celju Peš po grajskih poteh, z avtom ali mestnim avtobusom Približno 3 ure Dopoldne ali pozno popoldne Zmerno zahtevno (140 m vzpona peš)
Stari grad Celje se dviga nad mestom in velja za največji srednjeveški grad na Slovenskem. Prvi temelji segajo v drugo polovico 12. stoletja. Grad je zaslovel kot dom celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine pri nas, katere tri zvezde so danes v državnem grbu. Od vhoda pot vodi po obzidju in dvoriščih do razstav o grofih, Barbari Celjski ter Frideriku II. in Veroniki Deseniški. Če se na grad odpravite peš, lahko označene poti povežete v približno 2 km dolg sprehod. Geološka pot meri 900 m, Pelikanova pot 750 m, pot pod skalami pa 200 m. Za krog s 140 m višinske razlike si vzemite približno eno uro. Ob poti so lesena igrala in klopi. Na vrhu stekleno razgledišče sega čez pobočje, tako da se pod vami odpreta mesto in dolina Savinje. Z avtom se lahko pripeljete do grajskega parkirišča, do gradu pa vozi tudi mestni avtobus Celebus. V toplejših mesecih na gradu oživijo vitezi in dvorne dame v uprizoritvah iz časa celjskih grofov.
Kraji na poti: Stari grad Celje, Grajske poti, Stekleno razgledišče.
Vključuje: Za grad potrebujete vstopnico. Na voljo so družinske vstopnice in kombinirane vstopnice za grad in Pokrajinski muzej Celje ali Muzej novejše zgodovine Celje. Uporaba poti in razgledišča ter parkiranje ob gradu so brezplačni.
Nasvet: Grad je odprt vse dni v letu, pozimi krajši in poleti daljši čas. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem. Zaradi obnovitvenih del so lahko posamezni deli gradu, tudi Friderikov stolp, zaprti. Pred obiskom preverite, kaj je odprto in kako je urejen dostop z avtom.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra, ko so dnevi daljši. Poleti na gradu poteka tudi program žive zgodovine.
Od rimske Celeje do celjskih grofov v Knežjem dvoru in Stari grofiji
Odhod: Staro mestno jedro Celja Peš med stavbama Pokrajinskega muzeja Celje Približno 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko
Pokrajinski muzej Celje predstavlja zgodovino mesta v dveh stavbah v starem jedru. Knežji dvor je bil v 14. in 15. stoletju mestna rezidenca celjskih grofov in knezov. Po izumrtju rodbine je postal upravno poslopje, v 18. stoletju pa vojašnica. V kleti si na razstavi »Celeia – mesto pod mestom« lahko ogledate več kot 1.000 m² rimskih ulic, zidov in hiš na mestu, kjer so jih odkrili. To je največja tovrstna razstava pri nas. Dve nadstropji zavzema razstava o vzponu celjskih grofov, od Hermana II. do Friderika II. in Ulrika II. V zatemnjeni sobi so razstavljene lobanje članov rodbine. V isti stavbi je tudi Galerija sodobne umetnosti. Nekaj minut hoje stran stoji renesančna Stara grofija. Zgradili so jo med letoma 1580 in 1603 ob južnem mestnem obzidju, arkade pa so z začetka 17. stoletja. V veliki dvorani si oglejte Celjski strop, poslikavo s prehoda iz renesanse v barok, ki so jo odkrili in obnovili v tridesetih letih 20. stoletja. Za stavbo je lapidarij na prostem z rimskimi kamnitimi spomeniki. Med stalnimi muzejskimi razstavami je tudi razstava o Almi M. Karlin, najbolj znani celjski popotnici.
Kraji na poti: Knežji dvor, Celeia – mesto pod mestom, Stara grofija, Celjski strop.
Vključuje: Muzejska vstopnica se plača posebej. Na voljo je tudi skupna vstopnica za muzej in Stari grad Celje.
Nasvet: Začnite v kleti med ostanki rimske Celeje, nato obiščite razstavo o celjskih grofih, Celjski strop pa prihranite za konec. Mestni muzeji so ob ponedeljkih pogosto zaprti, zato pred obiskom preverite odpiralni čas.
Najboljši čas za obisk: Vse leto, posebej primerno ob dežju ali mrazu.
Po celjskih trgih do Vodnega stolpa, stolnice in Muzeja novejše zgodovine
Odhod: Glavni trg, Celje Peš po starem mestnem jedru Približno 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko
Staro mestno jedro Celja je ravno in ga zlahka prehodite. Na Glavnem trgu je turističnoinformacijski center. Le nekaj korakov stran stoji stolnica sv. Danijela, triladijska bazilika, zgrajena okoli leta 1306. Po letu 1379 je dobila oboke, zvonik in prezbiterij. Kapela Žalostne Matere Božje iz zgodnjega 15. stoletja s kipom Pietà je lep primer tukajšnje gotike. Cerkev je postala stolnica z ustanovitvijo celjske škofije. Na jugovzhodnem robu srednjeveškega jedra stoji Vodni stolp iz druge polovice 15. stoletja, eden od štirih ohranjenih stolpov mestnega obzidja. Plošča z iztegnjenim prstom kaže, do kod je ob poplavi leta 1672 segala voda. V nekdanjem magistratu je Muzej novejše zgodovine Celje. Na razstavi »Živeti v Celju« vas skozi 20. stoletje popelje tudi ulica z obrtniškimi delavnicami. V isti stavbi je Hermanov brlog, ki velja za edini otroški muzej pri nas, s 400 igračami iz različnih obdobij. Ogled dopolnjujeta fotografski atelje Pelikan s stekleno streho in stenami za delo pri dnevni svetlobi ter spominski prostor v nekdanjem zaporu Stari pisker. Ob Savinji kip splavarja spominja na čas, ko so po reki prevažali les.
Kraji na poti: Glavni trg, Vodni stolp, Stolnica sv. Danijela, Muzej novejše zgodovine Celje, Breg Savinje.
Vključuje: Sprehod po mestu je brezplačen, za muzeje in atelje potrebujete vstopnico. Na voljo je skupna vstopnica za Muzej novejše zgodovine Celje in Stari grad.
Nasvet: Če ste z otroki, si za Hermanov brlog vzemite več časa. Fotografski atelje Pelikan je v drugi stavbi, zato pri muzejski blagajni povprašajte, kako je tisti dan urejen obisk.
Najboljši čas za obisk: Vse leto. Decembra v starem mestnem jedru potekajo božične prireditve.
Mestni gozd, drevesna hiša in Šmartinsko jezero
Odhod: Breg Savinje v Celju Peš po parku, do jezera z avtom ali kolesom Približno 5 ur Ves dan Lahko
Z brega Savinje čez Splavarski most pridete v Mestni park, od tam pa v Mestni gozd, le streljaj od starega jedra Celja. Po gozdu vodi sedem rekreacijskih in doživljajskih poti ter učna pot. Tu so tudi tekaška steza, vadbišče na prostem in igrala. Z Miklavškega in Anskega hriba se lepo vidi mesto. Med krošnjami stoji drevesna hiša iz domačega lesa, ki velja za največjo pri nas. V redni sezoni od aprila do sredine oktobra jo lahko obiščete ob lepem vremenu. Približno 7 km severno od mestnega jedra leži Šmartinsko jezero, eno največjih umetnih jezer v Sloveniji. Ob bregu vodi označena pot, deloma po lesenem podestu, bregova pa povezuje lesen most. Na jezeru si lahko izposodite čoln, kajak, pedalin ali desko za veslanje stoje. Na voljo so tudi 374 m dolga vlečnica za deskanje na vodi in mesta za ribolov. Na tablah ob poti spoznate tukajšnje rastline in živali. Južno od Celjske kotline je še Celjska koča s pohodniškimi potmi, pustolovskim parkom in poletnim sankališčem. Ko zapade sneg, tu zaživi manjše smučišče.
Kraji na poti: Mestni park Celje, Mestni gozd Celje, Drevesna hiša, Šmartinsko jezero.
Vključuje: Obisk drevesne hiše in uporaba poti sta brezplačna. Izposoja čolnov in desk ter uporaba vlečnice za deskanje na vodi se plačajo posebej.
Nasvet: Drevesna hiša je za obisk odprta le ob določenih dnevih in urah, zato si oglejte koledar za tekoče leto. V Celju si lahko v sistemu KolesCE izposodite tudi električno kolo. Do jezera vodi označena kolesarska pot.
Najboljši čas za obisk: Za jezero od maja do septembra, za drevesno hišo pa od aprila do sredine oktobra.
Po Spodnji Savinjski dolini do fontane piv, rimske nekropole in jame Pekel
Odhod: Celje Z avtom po dolini zahodno od Celja Približno 6 ur Ves dan Lahko (v jami so stopnice)
Zahodno od Celja se razprostira Spodnja Savinjska dolina. Poleti pred obiranjem ravnico zaznamujejo hmeljišča, ki dolini dajejo njeno »zeleno zlato«. V Žalcu, 8,7 km od Celja, hmeljarski tradiciji posvečajo fontano piv Zeleno zlato. Za pokušino kupite vrček, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj, in si iz pip natočite piva iz domačega hmelja. Vrček obdržite za spomin. Fontana obratuje od aprila do konca oktobra. V Šempetru, 12,3 km od Celja, so rimsko nekropolo odkrili po naključju, ko so v sadovnjaku našli kip sedeče žene. V arheološkem parku stojijo družinske grobnice z reliefi iz časa, ko je skozi Celejo vodila rimska cesta med Oglejem in Ptujem. Jamo Pekel, 14,8 km od Celja, je izdolbel potok Ponikvica. V mrzlih dneh je toplejši zrak ob jamskem vhodu videti kot dim, po čemer naj bi jama dobila ime. Pot po dveh nadstropjih jame vodi mimo kapnikov in drugih jamskih tvorb. Dolga je 1.159 m in vas pripelje do 4 m visokega podzemnega slapa.
Kraji na poti: Fontana piv Zeleno zlato v Žalcu, Rimska nekropola v Šempetru, Jama Pekel.
Vključuje: Vrček za pokušino, vstop v nekropolo in vodeni ogled jame se plačajo posebej.
Nasvet: Fontana piv, nekropola in jama imajo vsaka svojo sezono in odpiralni čas, zato jih preverite pred odhodom. V jami je stalno hladno. Vzemite toplo oblačilo in obujte zaprte čevlje. Če vozite, pokušino piva izpustite.
Najboljši čas za obisk: Od aprila do oktobra. Poleti lahko ob poti vidite visoka hmeljišča.
Peš po Laškem med starimi trgi, muzejem in pivovarno
Odhod: Valvasorjev trg, Laško Peš po mestnem jedru in na vodeni ogled pivovarne Približno 4 ure Dopoldne in zgodaj popoldne Lahko
Laško v dolini Savinje južno od Celja že dolgo slovi po pivu in termalnih vrelcih. Staro mestno jedro povezujejo trije trgi. Na Valvasorjevem trgu poiščite turističnoinformacijski center v stavbi, kjer so zvarili prvi sod laškega piva. Na Orožnovem trgu, kjer so nekoč delali obrtniki, na rimsko poselitev spominja Meduzina glava. Aškerčev trg je nastal ob vznožju grajskega hriba v 12. in 13. stoletju. Sredi njega stoji Marijino znamenje. V nekdanji trški kašči domuje Muzej Laško, ustanovljen leta 1907. Tri razstave predstavljajo zgodovino kraja od prazgodovine do danes, pivovarstvo in zdraviliški turizem ter geološko podobo okolice. Do cerkve sv. Martina z romanskim jedrom je le nekaj korakov. Z vodnikom si lahko ogledate delujočo Pivovarno Laško. Pot vodi od varilnice mimo vrelnih tankov do polnilnice, na koncu pa vas čaka pokušina. V mestu varijo pivo že več kot 200 let. Nad mestom stoji grad Tabor, prvič omenjen leta 1270. Celjski grofje so ga uporabljali kot lovsko postojanko, danes pa je v njem restavracija.
Kraji na poti: Valvasorjev trg, Orožnov trg, Aškerčev trg, Muzej Laško, Cerkev sv. Martina, Pivovarna Laško.
Vključuje: Sprehod je brezplačen. Vstop v muzej in vodeni ogled pivovarne se plačata posebej. Za pivovarno je potrebna rezervacija.
Nasvet: Ogledi pivovarne potekajo le ob določenih dnevih v tednu in trajajo približno dve uri. Namenjeni so polnoletnim obiskovalcem. Obujte zaprte čevlje brez pete in si mesto vnaprej rezervirajte v turističnoinformacijskem centru.
Najboljši čas za obisk: Vse leto. Julija poteka v Laškem festival Pivo in cvetje.