Okoli obeh jezer Jasne do bronastega kipa z razgledom na Prisank
Odhod: Središče Kranjske Gore Kratek sprehod iz središča Približno 1 uro in 30 minut Dopoldne ali pozno popoldne Lahko
Jasna leži na robu Kranjske Gore pred prvimi serpentinami vršiške ceste. Ob sotočju Velike in Male Pišnice se povezani umetni jezeri razprostirata na 2,2 hektarja. Nad smaragdno vodo se dvigajo stene Razorja in Prisanka. Iz središča vas do Jasne v nekaj minutah pripelje pešpot, blizu obale pa sta tudi dve parkirišči. Okoli obeh jezer vodi urejena pot z lesenimi pomoli, s katerih se lahko poleti spustite v vodo. Ob drugem jezeru je razgledni stolp. Na skali stoji bronasti kip, najpogostejši motiv na fotografijah Jasne. V bližini lahko pogled na gore ujamete v lesen okvir s Kosobrinom iz pripovedi o Kekcu. Ob vodi je urejena tudi pot za knajpanje, po kateri bosi stopate po kamnih v mrzli gorski vodi. V mali knjižnici ob jezeru si lahko vzamete knjigo in v zameno pustite svojo. Na Jasni je dovoljen le ribolov z muharjenjem. Ob poletnih večerih na obrežju pogosto zaigra glasba.
Kraji na poti: Jezero Jasna, Velika Pišnica, Mala Pišnica.
Vključuje: Sprehod je brezplačen. Pijačo in sladoled ob jezeru plačate posebej.
Nasvet: Do Jasne se odpravite peš. Pot iz središča je kratka in tako vam ne bo treba iskati parkirnega mesta. Obisk lahko združite z izletom na Vršič, saj se vzpon začne takoj za jezerom.
Najboljši čas za obisk: Vse leto; za kopanje od junija do avgusta; pozimi pa za sprehod po zasneženi pokrajini.
Čez 50 serpentin na Vršič (1.611 m) s postankom pri Ruski kapelici
Odhod: Kranjska Gora (z avtom ali sezonskim avtobusom) Z avtom ali avtobusom po gorski cesti Približno 4 ure za pot tja in nazaj s postanki Dopoldne Lahko (cesta je ozka in strma)
Cesta iz Kranjske Gore v Log v Trenti povezuje Gorenjsko in Primorsko. Na Vršiču (1.611 m) prečka najvišji cestni prelaz v Sloveniji in vzhodnih Julijskih Alpah. Od 50 serpentin jih je 24 na kranjskogorski strani in 26 na trentarski. Cesta je asfaltirana, ponekod tlakovana s kamnitimi kockami. V zgornjem delu, v Triglavskem narodnem parku, je ozka in strma. Gradili so jo ruski vojni ujetniki med prvo svetovno vojno, od tod ime Ruska cesta. Ko se od Jasne vzpenjate proti prelazu, se lahko ustavite pri leseni Ruski kapelici svetega Vladimirja, ki so jo postavili ujetniki. V notranjosti je oltar z ikonostasom, ob kapelici pa kamnita piramidasta grobnica. Kapelica je spomenik državnega pomena. Višje v steni Prisanka poiščite naravno okno in obraz Ajdovske deklice. Pri Tičarjevem domu na Vršiču (1.620 m) se odpre razgled na vrhove nad Kranjsko Goro in Trento. Bukev in jelko z višino zamenja macesen, nad njim ostane le skala. S prelaza vodijo poti proti Slemenovi špici (1.911 m), priljubljeni med družinami, in Mali Mojstrovki (2.332 m).
Kraji na poti: Vršič, Ruska kapelica, Jezero Jasna, Ajdovska deklica, Prisank.
Vključuje: Za vožnjo po cesti ni cestnine. Za sezonski avtobus in parkiranje veljajo pogoji posamezne sezone, zato preverite veljavni režim in cenik.
Nasvet: Na vrhu je malo prostora in parkiranje je omejeno. Poleti je priročen avtobus iz Kranjske Gore čez Vršič v Bovec. Če vozite, na serpentinah upočasnite in pazite na kolesarje in pohodnike. Pozimi cesto zaradi snega običajno zaprejo. Pred odhodom pri Prometno-informacijskem centru preverite prevoznost.
Najboljši čas za obisk: Od junija do septembra, ko vozi avtobus; pozimi je cesta navadno zaprta.
Na Vršič peš po stari Ruski cesti ali s kolesom čez serpentine
Odhod: Turističnoinformacijski center Kranjska Gora Peš po označeni poti ali s kolesom po asfaltirani cesti Za vzpon 13 km peš ali 12,2 km s kolesom Ves dan Zahtevno (13 km, 880 m vzpona)
Na Vršič se lahko z lastnimi močmi povzpnete na dva načina. Peš začnete pri turističnoinformacijskem centru v Kranjski Gori. Markirana pot vodi mimo Jasne, nato po kolovozu ob Pišnici proti Krnici. Za spominskim parkom padlim v gorah v Malem Tamarju se skozi gozd povzpnete do ceste. Po bližnjicah stare Ruske ceste greste mimo Ruske kapelice, nekajkrat prečkate asfalt in dosežete vrh prelaza na 1.611 m. Za 13 km dolgo pot s približno 880 m vzpona potrebujete dobro kondicijo. S kolesom se ves čas vzpenjate po asfaltu in si cesto delite z avtomobili. Iz Kranjske Gore vas čaka 12,2 km, približno 811 m vzpona in 24 serpentin. Gre za enega najbolj znanih kolesarskih vzponov pri nas, na katerem kolesarji radi primerjajo svoje čase. Vrnete se po isti poti.
Kraji na poti: Vršič, Jezero Jasna, Krnica, Ruska kapelica.
Vključuje: Uporaba poti je brezplačna. V Kranjski Gori si lahko proti plačilu izposodite navadno ali električno kolo.
Nasvet: Tudi poleti vzemite toplo oblačilo in dežni plašč. Višje je hladneje in vreme se hitro spremeni. Na kolesu nosite čelado. Poleti se lahko na Vršič povzpnete peš in se vrnete s sezonskim avtobusom. Vozni red preverite pred odhodom.
Najboljši čas za obisk: Od junija do septembra; zunaj tega obdobja je na vrhu lahko sneg.
K smaragdnemu izviru Save Dolinke v Zelencih
Odhod: Avtobusna postaja Rateče ali parkirišče ob glavni cesti Kratek sprehod po gozdni poti in lesenem mostovžu Približno uro in pol (3,8 km iz Rateč) Dopoldne ali popoldne Lahko
Za Podkorenom na južni strani glavne ceste ležijo Zelenci, med Vitrancem in Karavankami ob severnem robu Triglavskega narodnega parka. Tu Sava Dolinka drugič privre na dan, potem ko voda iz slapa Nadiža pri Tamarju ponikne. Mokrišče z močvirjem Drni je dolgo približno 1.200 m in v povprečju široko 150 m. Na zahodnem robu leži smaragdno jezerce. Čista, mrzla voda izvira skozi plast jezerske krede, ki ji daje značilno modrozeleno barvo. Temperatura je vse leto med 5 in 6 °C, zato jezerce tudi pozimi ne zamrzne. Območje je od leta 1992 zavarovano kot naravni rezervat. Zaradi redkih rastlinskih in živalskih vrst je del omrežja Natura 2000. Po urejeni gozdni poti in lesenem mostovžu se lahko približate vodi, ne da bi stopili na močvirna tla. S stolpa ob vodi se odpre pogled na jezerce in Ponce v ozadju. Angleški naravoslovec Humphry Davy je Zelence obiskal v letih 1819, 1827 in 1828 ter zapisal, da v Evropi ni videl nič lepšega.
Kraji na poti: Zelenci, Rateče, Podkoren, Sava Dolinka.
Vključuje: Ogled je brezplačen.
Nasvet: Od parkirišča je do jezerca pet minut hoje. Za daljši sprehod krenite z avtobusne postaje v Ratečah po stari cesti, iz Kranjske Gore pa se lahko pripeljete po kolesarski poti. Na mokrišču ostanite na mostovžu, da ne poškodujete občutljivih tal.
Najboljši čas za obisk: Vse leto; poleti najbolj izstopa zelena barva jezerca, jeseni se obarva okoliški gozd, pozimi pa se za izvirom dvigajo zasnežene gore.
Iz Planice v Tamar s postankom pri skakalnicah in v muzeju
Odhod: Rateče ali Kranjska Gora Z avtom, avtobusom ali kolesom do Planice; peš naprej po dolini Približno 5 ur Ves dan Lahka do srednje zahtevna pot
V dolini pod Poncami, južno od Rateč, so smučarski skakalci prvič presegli 100 m. V Planici so našteli več kot 40 svetovnih rekordov, na Letalnici bratov Gorišek pa so poleti segli tudi čez 250 m. V osrednji stavbi Nordijskega centra Planica je ob skakalnicah in tekaških progah urejen muzej. Spoznate lahko zgodovino nordijskega smučanja pri nas in razvoj skakalnic ter opreme. Skok preizkusite na dveh simulatorjih ali pa se postavite v vlogo sodnika. V centru so tudi vetrovnik, jeklenica ob letalnici in igrišče za disk golf. Od skakalnic vodita proti Tamarju makadamska cesta in pešpot. Dno ledeniške doline prekrivajo morene in grušč. Pot vas najprej pelje med travniki, nato skozi gozd, nad katerim se na obeh straneh dvigajo stene Mojstrovke, Ponc in Jalovca z vrhovi do približno 2.500 m. Cilj je Dom v Tamarju. Če začnete v Kranjski Gori, vas skozi Podkoren in Planico do Tamarja čaka 10 km srednje zahtevne poti.
Kraji na poti: Planica, Tamar, Rateče, Ponce, Jalovec.
Vključuje: Za sprehod po dolini ni vstopnine. Muzej, simulatorji, vetrovnik in spust po jeklenici se plačajo posebej. Pred obiskom preverite cenik.
Nasvet: Zelence in Planico lahko obiščete isti dan. Oba kraja sta blizu Rateč, do njih pa se lahko pripeljete po kolesarski poti. Pozimi je proti Tamarju urejena tekaška proga. V dneh marčevskega finala svetovnega pokala je v dolini velika gneča, zato pred odhodom preverite prometni režim.
Najboljši čas za obisk: Za pohode od maja do oktobra; za tek na smučeh od decembra do marca; za finale svetovnega pokala v smučarskih skokih marca.
Od Liznjekove domačije do Kekčeve dežele
Odhod: Središče Kranjske Gore Peš po središču; z minibusom v Kekčevo deželo Približno 3 ure Dopoldne ali popoldne Lahko
Staro jedro Kranjske Gore lahko v kratkem obhodite peš. Na Liznjekovi domačiji so leta 1983 obnovili več kot 300 let staro kmečko hišo in v njej uredili muzej. V poslikano hišo vstopite skozi obokan kamnit portal, na pročelju pa opazite tudi lesen gank. O življenju premožnih kmetov pričajo črna kuhinja z odprtim ognjiščem, široka veža in majhna kamra. Na podstrešju sta leseni spalnici, spodaj je klet. V njej je stalna razstava o Josipu Vandotu, ki se je leta 1884 rodil v Kranjski Gori. Leta 1918 je ustvaril Kekca. Vse tri pripovedi o njem se dogajajo v okoliških gorah. Po njih so posneli tri filme, prvi je nastal leta 1951 in prejel nagrado v Benetkah. Če ste na izletu z otroki, jih lahko peljete na dvourni vodeni obisk Kekčeve dežele. Iz središča se tja odpeljete z minibusom, v deželi pa srečate Kekca, teto Pehto, hudobnega Bedanca in dobrodušnega Kosobrina.
Kraji na poti: Liznjekova domačija, Kranjska Gora, Kekčeva dežela.
Vključuje: Sprehod po kraju je brezplačen; za muzej in voden obisk Kekčeve dežele kupite ločeni vstopnici. Pred obiskom preverite cenik.
Nasvet: Za Kekčevo deželo si rezervirajte termin. Ogledi so le ob določenih dnevih, spomladi samo ob koncih tedna. Za deževen dan je primeren obisk Liznjekove domačije.
Najboljši čas za obisk: Muzej lahko obiščete vse leto; ogledi Kekčeve dežele so od maja ob določenih dnevih.